Otroška debelost – eden ključnih javnozdravstvenih izzivov v prihodnjih desetletjih

Po podatkih SLOfit je v bilo v Sloveniji v šolskem letu 2021/22 prekomerno telesno težkih 18,2 % fantov, z debelostjo jih je živelo 6,2 % in z morbidno debelostjo 1,8%. Pri dekletih so ti odstotki nekoliko nižji, 16,7% za prekomerno prehranjenost, 4,7 % za debelost in 1,4 za morbidno debelost. A splošni podatki prikrijejo velikost problema, ki ga v še večji meri zaznavamo pri socialno ekonomsko ranljivejših.

Kot je v nagovoru izpostavil direktor NIJZ doc. dr. Branko Gabrovec, je debelost bolezen, ki jo je težko zdraviti. Otroci, ki danes razvijajo prekomerno telesno težo in živijo z debelostjo, bodo najverjetneje z izzivom obvladovanja debelosti vstopili v odraslo dobo ter na trg dela. Bolj verjetno se bodo v procesu staranja srečali s sarkopenično debelostjo in zgodnejšim pojavom krhkosti in zato nižjo kakovostjo življenja. OECD ocenjuje, da bodo z debelostjo povezane bolezni  – sladkorna bolezen, srčno žilne bolezni in nekatere vrste raka pričakovano življenjsko dobo v državah OECD skrajšale povprečno za 2,7 let.

NIJZ je ključna državna inštitucija, ki se ukvarja z različnimi pristopi in projekti za obvladovanje otroške debelosti tako na strukturni kot na ravni posameznih populacijskih skupin. Obenem NIJZ upravlja program preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov ZDAJ, vključno z družinsko obravnavo debelosti. Ob tem pa NIJZ pozdravlja vse pobude, ki združujejo in povezujejo ključne deležnike pri obvladovanju otroške debelosti. Med vidnejšimi pobudami je tudi Zagrebška deklaracija Svetovne zdravstvene organizacije za Evropsko regijo, vanjo se je aktivno vključil tudi Urad predsednice države oziroma predsedničin soprog dr. Aleš Musar, ki je tudi pobudnik ustanovitve posebne skupine Skupaj za obvladovanje otroške debelosti.

Dr. Aleš Musar je v nagovoru članov skupine poudaril, da je v njej zbrana vsa relevantna stroka na področju otroške debelosti. In je otroška debelost problem, ki izstavlja račune v dolgoročnejši prihodnosti, zato je potreba po celoviti pripravi strategije na tem področju, je dodal.

»S tem problem otroške debelosti dobiva poudarek in prepoznavnost ter, upajmo, tudi več možnosti, da ga uspešno zmanjšamo. Pri tem moramo stopiti skupaj vsi, ki delamo v javnem interesu, saj so pritiski dobičkarstva na škodo prihodnjih generacij izjemno veliki,« ob tem poudarja dr. Branko Gabrovec.