Naslov intervencije: Martin Krpan
Področje: Alkohol, tobak
Ciljna skupina: Osnovnošolci (tretja triada)
Izvajalec: Mladinska zveza Brez izgovora
Evalvacija NIJZ: 2022
Število doseženih točk: 65 od 100
Intervencija ‘Martin Krpan’ je preventivni program, namenjen učencem zadnje triade osnovne šole, ki se osredotoča na krepitev socialnih veščin s primarnim namenom preprečevanja najpogostejših zasvojenosti med mladimi. Program vključuje večkratne intervencije, ki se osredotočajo na učenje socialnih in življenjskih veščin, uporabnih v širokem spektru situacij, poleg tega pa se dotika tudi preventive na področju zasvojenosti z alkoholom in tobakom. Namen programa je, da se preko interaktivnih delavnic mlade opremi s potrebnimi veščinami, s pomočjo katerih se bodo znali soočati z različnimi življenjskimi preizkušnjami, se upreti kajenju in pitju alkohola ter nasploh sprejemati zdrave odločitve. Cilji so določeni za vsako posamezno delavnico posebej, splošen cilj programa pa je zmanjšati pojav različnih zasvojenosti med mladimi. Program je v prvi vrsti namenjen učencem zadnje triade, ki so v časovnem obdobju treh let (druga polovica 7. in 8. ter 9. razred) deležni 16 – 25 ur delavnic, v okviru katerih se urijo v različnih socialnih veščinah, pridobivajo nova znanja ter spoznavajo drug drugega. Delavnice potekajo po dogovoru z razrednikom v sklopu pouka. Za učitelje (predvsem razrednike vključenih razredov) pa so izvajalci na voljo za individualna posvetovanja ter za predstavitev problematike in možnosti ukrepanja v šolskem okolju. Poleg tega izvajalci vsa tri leta intenzivno sodelujejo tudi s svetovalnim delavcem na šolah v namene koordinacije in še intenzivnejšega dela z učenci. Program je bil razvit s strani Brez izgovora Slovenija, ki ima dolgoletne izkušnje pri delu z mladimi, predvsem na področjih učenja kritičnega razmišljanja ter ozaveščanja o tematikah, povezanih z zdravjem.
Evalvacija intervencije s strani NIJZ je pokazala, da le-ta kot program, ki je oblikovan na podlagi smernic univerzalne preventive, dosega zahtevana merila skladnosti z obstoječimi javnozdravstenimi strategijami in strateškimi dokumenti, ki naslavljajo zasvojenost s tobakom, alkoholom in drugimi zdravju škodljivimi vedenji, vendar pa je v več vsebinskih segmentih pomanjkljiva. Priložnosti za izboljšave so bile prepoznane v boljšem segmentiranju izbrane populacije, opisu krovnih ciljev programa, opredelitvi dolgoročnih ter kratkoročnih ciljev, optimizaciji razpoložljivih sredstev, kakovostnejšem procesnem vrednotenju ter vrednotenju rezultatov, podrobnejši oceni intervencije z ekonomskega vidika, nadgradnji medsektorskega sodelovanja ter komunikacijske strategije ter v usposabljanju izvajalcev. Intervencija je v skupnem seštevku dosegla oceno 65%, zato ni bila prepoznana za primer »dobre prakse«.
Več o platformi za izmenjavo dobrih praks NIJZ najdete tukaj.