Prehrana

NIJZ pozdravlja sprejem resolucije o prehrani in telesni dejavnosti do leta 2025

Prehrana

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pozdravlja sprejetje Resolucije o Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, ki jo je potrdil Državni zbor Republike Slovenije.

Zadnje posodobljeno: 23.11.2022
Objavljeno: 17.07.2015

NIJZ je v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in relevantnimi deležniki sooblikoval in koordiniral pripravo strokovnih izhodišč in začrtal cilje nove resolucije, ki prvič združuje ukrepe na področju zdravega prehranjevanja in ukrepe za spodbujanje vsakodnevne telesne dejavnosti, v želji po več zdravja, boljši kvaliteti življenja ter zmanjšanju kroničnih bolezni in debelosti. Pri snovanju nove politike so bili akterji še posebej pozorni na aktualno družbeno situacijo in izzive, obenem pa so ohranili dobro delujoče aktivnosti, ki so bile zastavljene že v obdobju prejšnje prehranske politike. Nova Resolucija temelji na prioritetnih prehranskih in gibalnih problemih naše družbe, izsledkih novejših raziskav, primerih dobrih praks in rezultatih opravljenega vrednotenja pretekle Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010. Področja nove Resolucije so tako usmerjena predvsem v uspešnejšo implementacijo predvidenih ukrepov v posameznih okoljih in ciljnih skupinah, vzpostavitev boljše komunikacije in sodelovanja med različnimi deležniki ter širše in boljše medsektorsko sodelovanje, obenem pa tudi povezovanje pri načrtovanju in izvajanju posameznih ukrepov.

S predlaganimi ukrepi v Resoluciji želi država izboljšati prehranske navade – povečati uživanje zelenjave, rib, polnozrnatih žit in žitnih izdelkov in zmanjšati vnos trans maščob, nasičenih maščob, sladkorja in soli, ter gibalne navade prebivalcev Slovenije od najzgodnejšega obdobja življenja do pozne starosti. Posebna pozornost je namenjena tudi zmanjševanju neenakosti pri vseh zastavljenih aktivnostih in ukrepih.

Vendar raziskave NIJZ kažejo, da posameznik lahko vpliva in spreminja svoje prehranske in gibalne navade uspešno le v primeru, če ga pri izbirah ustrezno podpira okolje v katerem živi in dela. Okolje mu mora ponuditi lažje dostopne izbire (npr. zdravju koristna živila, zelene površine za gibanje), kar omogoča udejanjanje zdravega življenjskega sloga. Zato je pomembno, da so pri pripravi Resolucije sodelovali različni sektorji, ki lahko s svojimi politikami in ukrepi podprejo ustvarjanje pogojev za zdrave prehranske in gibalne izbire.

Zaradi sprememb v načinu prehranjevanja (pretežno uživanje živil, ki vsebujejo veliko sladkorja, zdravju nekoristnih maščob in/ali soli, njihovo agresivno trženje, spremenjene prehranjevalne navade z izpuščanjem obrokov), kot tudi vse večje telesne nedejavnosti, se soočamo s porastom debelosti pri otrocih, mladostnikih in odraslih z vsemi njenimi posledicami, po drugi strani pa se srečujemo s pojavom krhkosti in funkcionalne nezmožnosti starejših in kronično bolnih. Kar 80 % odrasle populacije ne dosega priporočila glede rekreativne telesne dejavnosti, približno 52 % pa se jih nezdravo prehranjuje, velik delež populacije pa ima že prisotne dejavnike tveganja za nastanek bolezni nezdravega življenjskega sloga. Posebej bi izpostavili povečevanje deleža prekomerno hranjenih in debelih otrok in mladostnikov, kjer se je ta delež v zadnji treh desetletjih podvojil. Nekaj optimizma vlivajo zadnji podatki, ki kažejo počasno stabilizacijo trenda prekomerne hranjenosti in debelost pri nekaterih skupinah otrok in mladostnikov.

Prav tako narašča delež obolelih za srčno-žilnimi boleznimi, rakom, sladkorno boleznijo tipa II., kar je lahko povezano z negativnimi vplivi nezdrave prehrane in telesne nedejavnosti, pa tudi z drugimi civilizacijskimi boleznimi sodobnega časa, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga. Prezgodnja obolevnost zaradi teh bolezni skrajšuje leta zdravega življenja in vpliva na kakovost življenja prebivalcev, zmanjšuje produktivnost ter povečuje stroške zdravstvene oskrbe.

Resolucija gradi na rezultatih predhodnih politik na tem področju, ki so vplivali na nekatere pozitivne premike na področju zdravega prehranjevanja in telesne dejavnosti. Evalvacija prejšnje prehranske politike, ki jo je izvedel NIJZ, je pokazala, da je bila država na tem področju do sedaj dokaj uspešna pri uresničevanju postavljenih ciljev, strategij in dejavnosti za izboljšanje situacije. Izkazalo se je, da je možno s sistemskimi ukrepi pomembno vplivati na prehranjevalne navade in zdravje celotne populacije, še posebej pa tistih iz socialno ekonomsko šibkejših okolij.

Vlaganje v zdravje in zmanjševanje socialnih razlik je lahko v času gospodarske krize ena večjih naložb države za svoje prebivalce. Svetovna zdravstvena organizacija namreč opozarja, da države pogosto v času ekonomskih kriz obseg investicij v zdravje in determinante zdravja zmanjšajo, kar pa lahko vodi v dolgoročno slabšanje zdravja populacije. Zato je sprejem nove Resolucije toliko boljk dragocen, saj ponuja sistematičen in dolgoročen okvir, ki združuje deležnike na tem področju k skupnemu delovanju za zdravje prebivalcev Slovenije.

Za dobro javno zdravje
Nalezljive bolezni

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Spanje

Prekomerna dnevna zaspanost

Podrobno
Duševno zdravje

Ne molk, ampak ukrepanje

Podrobno