S krepitvijo znanja in kompetenc do uspešnejšega obvladovanja nekemičnih zasvojenosti v Sloveniji

Nekemične zasvojenosti predstavljajo tiste oblike zasvojenosti, ki ne nastanejo zaradi vnosa psihoaktivnih snovi v telo, temveč jih povzročajo različna vedenja. Vse več raziskovalcev, strokovnjakov, staršev, svojcev in drugih deležnikov opozarja na porast različnih oblik prekomernega vedenja, ki lahko vodi v zasvojenost ter tako pomembno vpliva na duševno in telesno zdravje populacije. Vsebine tokratne konference se osredotočajo predvsem na krepitev znanja in kompetenc strokovnjakov, ki se pri svojem delu soočajo z nekemičnimi zasvojenostmi. Pri tem je poudarek tudi na povezovanju različnih deležnikov, izmenjavi dobrih praks znanj in izkušenj ter iskanju sinergij za uspešno obvladovanje izzivov na področju nekemičnih zasvojenosti v Sloveniji.

Prepoznavanju in pravočasni pomoči pri nekemičnih oblikah zasvojenosti v Sloveniji je potrebno nameniti več pozornosti

V Sloveniji področje nekemičnih zasvojenosti naslavlja Nacionalni program za duševno zdravje 2018-28, Program MIRA, ki deluje pod okriljem NIJZ. Udeležence konference je uvodoma nagovoril doc. dr. Branko Gabrovec, generalni direktor NIJZ, in poudaril: »Področje nekemičnih zasvojenosti prepoznavamo kot vse bolj pomemben javnozdravstveni izziv tudi na NIJZ. V Sloveniji so se v zadnjih letih okrepile aktivnosti na tem področju raziskovanja, pa tudi promocija zdravja ter preventivne aktivnosti in obravnave nekemičnih zasvojenosti. Eden od ključnih dosežkov, ki smo jih dosegli skupaj z Ministrstvom za zdravje, je vzpostavitev dveh subspecialističnih timov za obravnavo nekemičnih zasvojenosti pri otrocih in mladostnikih ter odraslih. To je pomembno predvsem z vidika širitve mreže virov pomoči s področja nekemičnih zasvojenosti in zagotavljanja poglobljene obravnave oseb, ki se soočajo s tovrstnimi težavami. Zagotovo pa moramo še več pozornosti nameniti hitremu, vendar preudarnemu in učinkovitemu multidisciplinarnemu odzivanju na vprašanja in izzive, ki jih prinašajo nekemične zasvojenosti.« Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, je ob začetku konference dodala, da »gre v praksi za dva programa specialistične zunaj bolnišnične in bolnišnične dejavnosti na področju nekemičnih zasvojenosti tako za otroke in mladostnike kot odrasle, ki potrebujejo hospitalizacijo oziroma poglobljeno obravnavo ter dodatne podporne oblike pomoči. Oba programa že uspešno pomagata ljudem, kar nas zelo veseli. Prizadevamo si namreč okrepiti celoten spekter ukrepov od ozaveščanja in preventivnih vsebin, do pomoči in obravnave zdravljenja zasvojenosti, zato poleg programov nevladnih organizacij s področja nekemičnih zasvojenosti in preventivnih programov obravnave, podpiramo tudi raziskovanje na tem področju.«

Javnozdravstvenega bremena ne predstavljajo zgolj zasvojenosti, ki jih prepoznamo preko določenih dlje časa prisotnih kliničnih simptomov, temveč tudi vse oblike problematičnega in prekomernega vedenja (npr. prekomerna uporaba interneta, prekomerno gledanje pornografije), ki sicer ne dosegajo kriterijev zasvojenosti. Čeprav imajo te oblike vedenj na ravni posameznika manj škodljive učinke v primerjavi z zasvojenostjo, pa je zaradi večje prevalence njihov učinek na ravni družbe lahko prav tako zaskrbljujoč. Doc. dr. Špela Selak, psihologinja in komunikologinja, ki je vodja interdisciplinarne delovne skupine za nekemične zasvojenosti v okviru Programa MIRA na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, poudarja: »Učinkovito obvladovanje nekemičnih zasvojenosti zahteva vzpostavitev celostnega pristopa, ki zajema univerzalno, selektivno in indicirano preventivo, zgodnje odkrivanje tveganja za zasvojenost, ustrezne (evalvirane) intervencije, dostopno in učinkovito obravnavo ter usklajeno delovanje med vsemi deležniki, ki se soočajo s to problematiko. Pot do tovrstnega pristopa k naslavljanju problematike pa jasno zahteva še mnoga raziskovalna prizadevanja, ki bodo podlaga za izbiro ustreznih metod k preprečevanju in obravnavi nekemičnih zasvojenosti.« Ker se mnoge izmed oblik prekomernega vedenja pojavljajo že pri otrocih in mladostnikih, nadaljujejo pa se tudi v odraslosti, sta kakovostno in pravočasno preprečevanje ter obravnava, izrednega pomena.

Problematična raba digitalnih tehnologij ogroža zdravje in blagostanje vseh generacij

Uporaba digitalnih naprav je v zadnjih letih močno narasla pri vseh generacijah, tako v Sloveniji kot po svetu. Vsesplošna uporaba pametnih telefonov, tabličnih računalnikov in drugih digitalnih naprav, preko katerih dostopamo do interneta, je spremenila način našega druženja, informiranja, izobraževanja, dela in preživljanja prostega časa. Digitalnim tehnologijam so vse bolj zgodaj in v vse večji meri izpostavljeni tudi otroci in mladostniki, zato pomembno določajo način njihovega odraščanja in razvoja. Enostaven in neprekinjen dostop do raznovrstnih in privlačnih spletnih vsebin v obliki objav na družbenih omrežjih, videoiger, iger na srečo in drugih spletnih platformah otroke, mladostnike in tudi odrasle pogosto spodbuja k prekomerni rabi. Zaradi nagrajujočega učinka digitalnih vsebin na možgane uporabnikov se pri nekaterih postopoma razvijejo tudi znaki zasvojenosti. Prekomerna raba digitalnih tehnologij in zasvojenost imata lahko številne negativne učinke na zdravje in blagostanje posameznika – tveganje za razvoj duševnih motenj (npr. depresije, anksioznosti), težave in poslabšanje funkcioniranja na pomembnih življenjskih področjih, kot so spanje, telesna aktivnost, šolske in službene obveznosti, kakovostno prehranjevanje, socialna interakcija, pri mlajših otrocih pa obstaja tudi tveganje za različne razvojne zaostanke (npr. pri govornem, socialno-čustvenem, motoričnem razvoju) in vedenjske težave.

Po podatkih Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah iz leta 2018 lahko visoko tveganje za zasvojenost z internetom prepoznamo pri 6,4 % slovenskih uporabnikov interneta, starih od 15. do 64. letom starosti. Pri tem je ključno poudariti, da je ta delež znatno višji pri mlajših (15–19 let), in sicer 17,1 %. Med različnimi spletnimi vsebinami po pogostosti prekomerne rabe v zadnjih letih izstopajo uporabniki družbenih omrežij. Po nedavnih podatkih slovenske raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC) iz leta 2022 lahko pri 8,9 % slovenskih mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let prepoznamo znake problematične rabe družbenih omrežij. Ta delež je višji pri dekletih (10,6 %) kot pri fantih (7,1 %).

Zasvojenosti z igrami na srečo in videoigrami kot edini dve uradno prepoznani nekemični zasvojenosti

Vsebinski poudarek konference je na zasvojenosti z videoigrami in zasvojenosti z igrami na srečo, dveh uradno priznanih oblikah zasvojenosti v zadnji izdaji Mednarodne klasifikacije bolezni (MKB-11), ki sta hkrati tudi najbolj raziskani vrsti nekemičnih zasvojenosti. Kot poudarja profesor na Univerzi Nottingham Trent dr. Mark Griffiths, enen izmed vodilnih raziskovalcev na področju nekemičnih zasvojenosti, in lahko »pri različnih vrstah zasvojenosti, tako kemičnih kot nekemičnih, prepoznamo marsikatere skupne značilnosti oziroma komponente zasvojenosti.« Na konferenci predstavljene ugotovitve in značilnosti s področja videoiger in iger na srečo ponujajo potencialne uvide tudi za druga, manj raziskana vedenja, pri katerih se opažajo vzorci zasvojenosti, kot npr. uporaba družbenih omrežij, pornografije, prehranjevanje, telesna aktivnost ipd.

Trend k spletnemu igranju iger na srečo in k trgovanju s kriptovalutami

V slovenskem prostoru se pogosto srečujemo z zasvojenostjo z igrami na srečo. Po podatkih  Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah iz leta 2018 lahko znake zasvojenosti prepoznamo pri 4,3 % igralcev iger na srečo. Ob tem je pri mlajših uporabnikih (15–19 let) in pri moških tveganje za zasvojenost izrazito višje kot pri starejših in ženskah. V primerjavi z digitalnimi oblikami zasvojenosti je slednja že dlje časa prepoznana kot duševna motnja, vseeno pa je ravno razvoj digitalnih tehnologij pomembno spremenil prevladujoče oblike igranja iger na srečo. Po besedah doc. dr. Davorja Bodorja, psihiatra in vodje dnevne bolnišnice za zasvojene z igrami na srečo na Kliniki za psihiatrijo Sveti Ivan v Zagrebu, k razvoju zasvojenosti z igrami na srečo ključno prispevajo spletne igralnice. V zadnjem času vse pogosteje iščejo pomoč tudi pacienti, ki imajo težave na področju trgovanja s kriptovalutami.

Zasvojenost z videoigrami najpogosteje vodi k težavam na šolskem ali kariernem področju

Med digitalnimi zasvojenostmi ima področje videoiger najbogatejšo raziskovalno tradicijo. Vseeno pa je bila zasvojenost z videoigrami s strani Svetovne zdravstvene organizacije prepoznana kot bolezen šele od leta 2019. Po podatkih raziskave HBSC iz leta 2022 je 9,1 % slovenskih mladostnikov (starih 11, 13, 15 ali 17 let) poročalo o znakih zasvojenosti z videoigrami. Ta delež je sicer bistveno višji pri fantih (13,3 %), saj ti videoigre igrajo bolj pogosto in dlje časa. O psiholoških vidikih zasvojenosti z videoigrami je na konferenci spregovoril dr. Halley Pontes, predavatelj in raziskovalec na Šoli za psihološke znanosti, Birkbeck, Univerza v Londonu, ki je tudi avtor številnih znanstvenih publikacij na temo zasvojenosti z videoigrami. Izpostavil je ugotovitve nedavne obsežne študije: »Igralci z znaki zasvojenosti z videoigrami tedensko v  povprečju igranju namenijo 34–40 ur. Negativni učinki igranja se pri teh posameznikih najpogosteje kažejo na izobraževalnem ali kariernem področju, neredko pa tudi na njihovem duševnem zdravju in družinskih odnosih.«

Dodatne povezave:

Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih

Kje lahko poiščem pomoč, če se soočam z nekemično obliko zasvojenosti?

Interaktivni zemljevid z viri pomoči na področju nekemičnih zasvojenosti

Statistična publikacija Nekemične zavojenosti v Sloveniji

Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji (Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2022)