Rezultati raziskave HBSC 2018 izpostavili problematiko uporabe sodobnih digitalnih tehnologij med mladostniki
Približno petina mladostnikov, vključenih v raziskavo, se o svojih skrivnostih in občutkih lažje pogovarja preko interneta kot pa v živo. Mladi sodobne digitalne tehnologije uporabljajo v različne namene in za različne aktivnosti, mednje sodi tudi igranje iger in uporaba spletnih socialnih medijev oz. socialnih omrežij. Približno petina mladostnikov je poročala, da igrajo igre vsak dan ali skoraj vsak dan. Na dan, ko so mladostniki igrali igre, jih je malo manj kot polovica temu namenilo 2–3 ure ali več svojega časa, med njimi pa je bilo več fantov kot deklet. Prekomerna in problematična uporaba digitalnih tehnologij lahko negativno vpliva na različna področja mladostnikovega življenja in zdravja, lahko se razvije v različne oblike zasvojenosti, med katerimi sta pogostejši zasvojenost z video/računalniškimi/spletnimi igrami in s spletnimi socialnimi mediji. Približno desetina mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let, je na lestvici zasvojenosti z igrami pritrdilno odgovorilo na pet ali več trditev, kar kaže na prisotnost znakov zasvojenosti. Med njimi je več fantov kot deklet. Malo manj kot desetina mladostnikov je na lestvici problematične uporabe spletnih socialnih medijev pritrdilno odgovorila na pet ali več od devet trditev, kar kaže na prisotnost težav ali znakov problematične uporabe. Odstotki so višji med dekleti kot fanti in med 15-letniki.
Vpliv prekomernega in dolgotrajnega igranja on-line iger
Pogosto in dolgotrajno igranje on-line iger lahko vpliva na fizično zdravje in vedenje (npr. bolečine v mišicah, prehranjevalne navade, spanje), lahko privede do psiholoških in čustvenih težav (npr. znižane samopodobe, težav z ohranjanjem pozornosti, socialne anksioznosti) in se lahko kaže v slabšem šolskem uspehu. Zato je zelo pomembno, da se otroci dovolj družijo z vrstniki tudi v živo, da so fizično aktivni in da dovolj spijo.
Problematična uporaba sodobnih tehnologij postaja pomembno javnozdravstveno področje, mnenja raziskovalcev o vplivu sodobnih digitalnih tehnologij na mladostnike so različna in celo nasprotujoča si, zato je nadaljnje celostno raziskovanje smiselno in potrebno. Poleg tega pa so ključni tudi preventivni programi in programi krepitve duševnega zdravja, samopodobe, spodbujanja gibanja, druženja, razvijanje čustvene inteligentnosti, spodbujanje ustvarjalnosti in igre. Svetovna zdravstvena organizacija je letos spomladi izdala smernice za otroke do 5 leta glede fizične aktivnosti, sedenja pred različnimi ekrani in spanjem, v katerih poudarja, da otroci do drugega leta naj ne bi preživeli nič časa pred nobenimi zasloni (kar vključuje tudi televizijo, računalnik (igranje igric), tablico, telefonom itd.), otroci od drugega leta do petih let pa največ 1 uro pred katerimi koli zasloni.
Izšla je e-publikacija Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2018, ki prinaša vpogled v stanje na področju zdravja in z zdravjem povezanimi vedenji, med slovenskimi 11-, 13-, 15- in 17-letniki. Gre za izsledke mednarodne raziskave, ki se izvaja vsake 4 leta zdaj že v 49 državah. Publikacija prinaša analizo stanja na področju zdravstvenih izidov, družine, šole, prijateljev, duševnega zdravja, življenjskega sloga, tveganih vedenj in uporabe interneta in digitalnih tehnologij ter tudi ugodne in neugodne trende od 2002 do 2018 v Sloveniji.
Uporaba konoplje med mladostniki
Po podatkih raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2018) je že kdaj v življenju poskusila konopljo petina (20,6 %) mladostnikov v starosti 15 let in nekaj manj kot polovica (42,5 %) 17-letnikov. Pri obeh starostih je višji odstotek fantov kot deklet že poskusil konopljo, in sicer 21,7 % 15-letnih fantov in 19,5 % 15-letnih deklet ter kar 44,5 % 17-letnih fantov in 40,5 % 17-letnih deklet. Približno 4 % 17-letnikov pa je poročalo o dnevni uporabi konoplje. Približno 4 % 17-letnikov je poročalo tudi o uporabi ekstazija (4,6 %), kokaina (4,1 %) in zdravil (4,4 %). Podatki raziskave opozarjajo tudi na precejšnjo dostopnost konoplje, saj je polovica (49 %) 15-letnikov in približno dve tretjini (63 %) 17-letnikov ocenilo, da lahko pridejo v naslednjih 24 urah do konoplje lahko ali zelo lahko.
Pomembna je krepitev socialnih, čustvenih in vedenjskih veščin
Glede na podatke o razširjenosti nekemičnih zasvojenosti ter razširjenosti uporabe psihoaktivnih snovi (PAS) in precejšnji dostopnosti PAS med mladostniki, bi bilo nujno krepiti različne preventivne aktivnosti, s pomočjo katerih po eni strani pri mladostnikih krepimo različne socialne, čustvene in vedenjske veščine, ki mladostnikom pripomorejo k sprejemanju zdravih in varnih odločitev. Po drugi strani pa tudi preventivne programe, kot je npr. hitra intervencija, s pomočjo katerih mladostniku pomagamo ob zaznavi težav. Hkrati so nujni tudi ukrepi za zmanjševanje dostopnosti. Da so dobro načrtovani preventivni ukrepi lahko izredno uspešni, priča Islandija, kjer so uspeli precej znižati odstotek mladostnikov, ki uporabljajo PAS.