Poraba sladkarij in sladkanih pijač ostaja visoka, saj eden od štirih mladostnikov (25 %) poroča o vsakodnevnem uživanju sladkarij ali čokolade. Ta odstotek je višji med dekleti (28 %) kot fanti (23 %) in narašča od leta 2018, zlasti med dekleti (od 23 % do 27 % pri enajstletnih dekletih in od 26 % do 28 % pri petnajstletnih dekletih). Dnevno pitje sladkanih gaziranih pijač se je od zadnje ankete nekoliko znižalo, vendar o tem še vedno poroča 15 % mladostnikov, pri čemer so odstotki višji med fanti (16 % v primerjavi s 14 % pri dekletih) in tistimi iz manj premožnih družin.
Pri mladostnikih iz manj premožnih družin obstaja večja verjetnost, da bodo pili sladkane pijače, in manjša verjetnost, da bodo vsak dan uživali sadje in zelenjavo. Kot opozarja SZO, je dostopnost do zdravih prehranskih izbir pogosto omejena za družine z nižjimi dohodki, kar vodi v večjo odvisnost od predelanih in sladkih živil, kar ima lahko škodljive učinke na zdravje mladostnikov.
Po vsakodnevnem uživanju sadja in zelenjave se mladostniki iz Slovenije uvrščajo nad HBSC povprečje oziroma so v povprečju, izjema so 15-letniki, ki so v uživanju zelenjave pod HBSC povprečjem. Po uživanju sladkarij in sladkanih gaziranih pijač pa se uvrščajo pod HBSC povprečje. Upad pitja sladkanih gaziranih pijač lahko vsaj delno pojasnimo z uzakonjenimi šolskimi smernicami, ki te pijače strogo odsvetujejo. Mladostniki iz bolj premožnih družin v višjem odstotku uživajo sadje in zelenjavo ter v nižjem sladkane gazirane pijače kot njihovi vrstniki iz manj premožnih družin. V Sloveniji resen problem ostaja pitje energijskih pijač (41 % mladostnikov), k čemur prispeva tudi ciljano usmerjeno oglaševanje energijskih pijač z zgodbami o uspehu na adrenalinskih športnih področjih.
Čezmerna telesna teža in debelost kot naraščajoča skrb
Čezmerna telesna teža in debelost prizadeneta več kot 1 od 5 mladostnikov in predstavljata pomemben javnozdravstveni problem. Ta odstotek se je zvišal od leta 2018, in sicer iz 21 % na 23 % v letu 2022. Odstotek čezmerno težkih in debelih je višji med fanti (27 %) kot dekleti (17 %), prav tako je ta odstotek višji med mladostniki iz manj premožnih družin kot med tistimi iz bolj premožnih družin (27 % v primerjavi z 18 %).
Mladostniki iz Slovenije se po odstotku čezmerno težkih in debelih uvrščajo pod HBSC povprečje z izjemo 15-letnikov, ki so nekoliko nad povprečjem. Tudi v Sloveniji je višji odstotek čezmerno težkih in debelih mladostnikov iz manj premožnih družin.
Telesna nedejavnost: razlog za skrb
Priporočilo SZO o 60-minutni zmerni telesni dejavnosti na dan dosega le 25 % fantov in 15 % deklet. S starostjo se ta odstotek znižuje, še zlasti med dekleti (24 % enajstletnih deklet v primerjavi s 13 % petnajstletnih deklet). Priporočilo SZO za izvajanje intenzivne telesne dejavnosti vsaj trikrat na teden dosega 60 % mladostnikov. Ta odstotek je nižji med dekleti (51 %) v primerjavi s fanti (69 %), razlika med spoloma pa se s starostjo povečuje (65 % enajstletnih deklet dosega priporočilo v primerjavi z 46 % petnajstletnih deklet). Mladostniki iz premožnejših družin poročajo o višjih ravneh zmerne in intenzivne telesne dejavnosti kot njihovi vrstniki iz manj premožnih družin. To nakazuje, da družinski dohodek vpliva na obiskovanje varnih prostorov za telesno dejavnost in udeležbo v organiziranih športih.
Pri zmerni in intenzivni telesni dejavnosti se mladostniki iz Slovenije uvrščajo nad HBSC povprečje v vseh starostnih skupinah, odstotek mladostnikov, ki dosegajo priporočila o telesni dejavnosti, je nižji med tistimi iz manj premožnih družin.
Širše posledice in ukrepanje
Dolgoročne zdravstvene posledice nezdravih prehranskih navad, telesne neaktivnosti ter čezmerne telesne teže in debelosti v mladostništvu so med drugimi povečano tveganje za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2 in nekatere vrste raka. Poleg tega neenakosti v z zdravjem povezanih vedenjih mladostnikov prispevajo k začaranemu krogu prikrajšanosti. Pri otrocih iz manj premožnih družin je večja verjetnost, da bodo doživeli negativne zdravstvene izide, kar lahko ovira njihov izobraževalni dosežek, zaposlitvene možnosti in splošno kakovost življenja. To ohranja socialne neenakosti in omejuje možnosti za družbeno napredovanje.
Regionalni urad SZO za Evropo zato poziva k nujnim ukrepom za reševanje teh zaskrbljujočih trendov v obliki celovitih strategij, ki se osredotočajo na:
- Regulacijo trženja hrane: Uvajanje strožjih predpisov glede trženja nezdrave hrane in pijač otrokom in mladostnikom.
- Spodbujanje zdrave prehrane: Izboljšanje dostopa do cenovno dostopne hranljive hrane, zlasti za prikrajšane družine, in izvajanje politik za odvračanje od uživanja nezdrave hrane in pijač.
- Povečanje telesne dejavnosti: Ustvarjanje varnih in dostopnih okolij za telesno dejavnost ter spodbujanje pobud, ki mladostnike spodbujajo k redni vadbi.
- Ciljno usmerjene intervencije: Razvoj prilagojenih intervencij za podporo zdravim vedenjem med mladostniki, zlasti tistimi iz prikrajšanih okolij. Te intervencije lahko vključujejo šolske programe, ki spodbujajo zdravo prehranjevanje in telesno dejavnost, skupnostne pobude, ki omogočajo dostop do cenovno dostopnih športnih in rekreacijskih objektov, ter javnozdravstvene kampanje, ki ozaveščajo o pomenu zdravih vedenj.
- Obravnavo socialnih neenakosti: Politike bi morale zmanjšati neenakosti v zdravju in zagotoviti, da imajo vsi mladi možnost živeti zdravo življenje.
