Za zdravju in blaginji naklonjeno leto 2022

Tematski dnevi, tedni in meseci spodbujajo k razmisleku, kaj lahko vsak sam in kaj vsi skupaj storimo za svoje zdravje in kakovostno življenje, za zdravje svojih bližnjih in tudi vse širše skupnosti. Koledar ni natisnjen, ampak je vsem dostopen na spletu in pospremljen s priporočili za tiskanje in sestavljanje. Poleg koledarskega dela vsebuje tudi razmisleke o neenakosti v zdravju in najpomembnejših temah, povezanih s tem izzivom. Koledar vsebuje tudi 12 pobarvank. Ne le da tako lahko vsak vnese v koledar najljubše barve in si ga prikroji po svoji izbiri – pobarvanke so tudi vse bolj priljubljen način, na katerega se umirimo, zatopimo v ustvarjalno opravilo in tako storimo korak zoper stres in za dobrobit duševnega zdravja.

Na naslovnici koledarja so trije okrogli slikovni simboli – mandale, darilo mednarodno uveljavljenega umetnika Marka Pogačnika. Predstavljajo tri prispodobe sožitja z Zemljo, našim edinim in skupnim domom. Če naslovnico natisnemo barvno, bodo mandale zasijale v barvah, kot si jih je zamislil umetnik. Lahko pa jih pobarva vsak sam.

Leto 2022 je Evropska unija razglasila za Leto mladih. S tem želita Evropski parlament in Evropska komisija poudariti pomen, ki ga imajo mladi za prihodnost vseh prebivalcev Evrope. Pri tem je posebno pomembno, da na različnih ravneh storimo vse, da zagotovimo prav vsakemu otroku in mladostniku možnosti za kakovostno življenje, zdravje in razvoj, ki bo omogočal razvijanje njihovih zmožnosti. Mladim odraslim pa je treba omogočiti, da se uveljavijo na svojem delovnem področju, da živijo v varnem in spodbudnem okolju, v katerem si lahko ustvarijo dom in družino in dosegajo svoje življenjske cilje.

Organizacija združenih narodov je leto 2022 razglasila za Mednarodno leto ribogojnic in marikulture. Ob vse večji okoljski krizi, ki je močno prizadela svetovna morja, pa tudi reke in jezera, so predstavniki v Generalni skupščini OZN želeli poudariti, kako pomembna je za človeštvo kakovostna in na odgovoren način pridobljena hrana iz morja in iz celinskih voda.

Obe mednarodni temi leta 2022 sta povezani in zelo pomembni. Opozarjata nas na to, da vsaka odgovorna skupnost po najboljših močeh skrbi za kakovostno življenje mladih, pa tudi na to, kako zelo je za prihodnost vseh prebivalcev Zemlje pomembno poglobljeno razumevanje pomena skrbi za okolje in naravo ter za zagotavljanje zdrave hrane. Pri tem je enako pomembna tudi skrb za soljudi, ki se soočajo z različnimi oviranostmi in zmanjšanimi zmožnostmi in za to, da se ne bodo poglobile nepravične razlike, ki ne vplivajo le na socialne in ekonomske neenakosti, ampak tudi na neenakosti v zdravju.

Neenakosti v zdravju so nepravične, nastajajo namreč zaradi različnih dejavnikov, na katere posamezniki in skupine ljudi, ki jih ti dejavniki prizadenejo, sami ne morejo vplivati. Marsikdaj so te neenakosti spregledane. V Sloveniji imamo na srečo na voljo poglobljene analize o tem, kje se kažejo med prebivalci neenakosti v zdravju in kaj so poglavitni dejavniki, ki na to vplivajo. To pomeni, da imamo dober vpogled v to, kako in zakaj te nepravične neenakosti nastajajo, pa tudi, s kakšnimi ukrepi jih je mogoče zmanjšati ali celo povsem odpraviti. Pri tem lahko prispeva prav vsak – od odločevalcev na najvišji ravni države, pa do lokalnih skupnosti, družine in vsakega posameznika.

V letu 2021 je na NIJZ izšla obširna in izčrpna publikacija NEENAKOSTI V ZDRAVJU: IZZIV PRIHODNOSTI V MEDSEKTORSKEM POVEZOVANJU (uredile so jo Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Tatjana Kofol Bric, Metka Zaletel, Ada Hočevar Grom in Tina Lesnik) in tudi povzetek te publikacije. Publikaciji sta nastali v vzornem sodelovanju več nacionalnih inštitucij, poleg NIJZ še IER, IRSSV, OI in UMAR. Obe lahko najdete na spletni strani www.nijz.si. Med drugim prinašata odličen prikaz medsektorskega sodelovanja med ključnimi raziskovalnimi institucijami in ministrstvi, ki s svojim delom in politikami aktivno naslavljajo zmanjševanje neenakosti. Opravljeno delo je tudi plod uspešnega sodelovanja Slovenije s Svetovno zdravstveno organizacijo na tem področju. V letu 2019 je Slovenija gostila v svetovnem merilu prvo konferenco Svetovne zdravstvene organizacije Evropske regije o neenakostih v zdravju na visoki ravni. Na podlagi zaključkov konference je nastala Ljubljanska izjava, ki poziva politiko k odločnejšemu ukrepanju in je pomemben mejnik v prizadevanjih za odpravo neenakosti v zdravju. Slovenija tudi sicer sodi med tistih nekaj držav, ki so se problema neenakosti v zdravju lotile zelo aktivno. Dolgoletna prizadevanja so obrodila dobre rezultate in tako so neenakosti v Sloveniji na nekaterih področjih manjše kot v primerljivih državah. Vendar obstajajo in ker so nepravične, si je treba prizadevati, da jih odpravimo ali zmanjšujemo. Neenakosti v zdravju namreč ne škodujejo le posameznikom, ampak kakovosti življenja in razvojnim zmožnostim celotne družbe. Pandemija covid-19 je nujnost takih prizadevanj le še zaostrila. Covid-19 res najbolj ogroža starejše, dolgoročno pa najbolj škoduje mladim, ki jih med drugim ovira pri izobraževanju, druženju in osebnem razvoju.

Veseli bomo, če bo koledar spodbudil razmišljanja, ideje in pobude, kako lahko v vseh okoljih storimo korake, ki bodo prispevali k zdravju naklonjenemu okolju in zmanjševanju neenakosti v zdravju in blaginji.