Vpliv epidemije covid-19 na duševno zdravje

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v sodelovanju s STA klubom Slovenske tiskovne agencije v petek, 14. maja 2021 pripravil spletni pogovor o vplivu epidemije covid-19 na duševno zdravje. V pogovoru so sodelovale Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., spec. druž. med., vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028, Programa MIRA,  prof. dr. Vesna Švab, dr. med., spec. psih,  dr. Marija Anderluh, dr. med., spec. otr. in mlad. psih. in  prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., spec. psih., vse sodelujoče pri implementaciji Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028.

Epidemija covid-19 in z njo povezane posledice imajo velik vpliv na duševno zdravje vseh ljudi, še posebej občutljivih skupin, strokovne delavce  in tiste, ki so bili že prej občutljivi za duševne motnje. Prof. dr. Vesna Švab, spec. psih. je poudarila »Epidemija je razkrila tudi množično kršenje človekovih pravic na področju duševnega zdravja, saj so ljudje z duševnimi motnjami v institucijah in zavodih ostali izolirani, brez komunikacije in skrajno osamljeni. Prav tako so bile številnim, ki so v tem času potrebovali pomoč, kršene osnovne pravice do obravnave duševnih stisk in so ostali pred zaprtimi vrati služb za duševno zdravje.»

Vsi ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije covid-19 so zahtevali dolgotrajne in do nedavnega nepredstavljive prilagoditve načina življenja vseh družbenih skupin in sistemov. Štirinajst mesecev prilagajanj in ukrepov, ki so korenito posegli v osnovne življenjske potrebe po medosebnih odnosih in druženju, družinski podpori ter telesnih aktivnostih, je poglobilo razlike med družinami, otroki in posebej med mladimi, za katere se zdi, da jih je epidemija posebej prizadela. Društvo šolskih svetovalnih delavcev poroča, da se številni otroci in mladostniki vračajo v šole z izgubo motivacije, čustvenimi stiskami, depresivnostjo, anksioznostjo in težavami na socialnem področju.

Dr. Marija Anderluh, dr. med., spec. otr. in mlad. psih. je izpostavila: »V letu 2020 je bilo samo na Pediatrični kliniki v Ljubljani zdravljenih za skoraj 50 % več mladostnikov po poskusu samomora in 50% več otrok in mladostnikov z motnjo hranjenja kot v letu pred tem. V prvih treh mesecih letošnjega leta število urgentno obravnavanih še naprej narašča. Žal je bila dostopnost do strokovnjakov s področja duševnega zdravja v Sloveniji že pred tem povečanjem nezadostna, s čakalnimi dobami za otroške psihiatre in klinične psihologe daljše od šestih mesecev, pogosto celo eno leto ali več. Sedaj pa so se razmere še poslabšale.«

»Podatki kažejo, da se ima v vsaka četrta družina vsaj enega člana, ki ima težave v duševnem zdravju. 6% ljudi se sooča z depresijo, enako število ljudi ima anksiozne motnje, do 10% ljudi ima težave zaradi stresnih motenj. Po samomorilnem količniku se Slovenija uvršča na vrh povprečij (20 samomorov na 100 000 prebivalcev) med evropskimi državami (EU povprečje: 11)« je poudarila prof. Mojca Zvezdana Dernovšek, spec. psih.

»Posebej velika nevarnost za duševno zdravje predstavlja povečevanje brezposelnosti in revščine, saj dokazano lahko pripišemo dve tretjini cene duševnih motenj odsotnosti z dela in prezgodnjim upokojitvam«, je še dodala prof. Vesna Švab, spec. psih Duševne motnje so tretji najpogostejši vzrok za bolniški stalež, hkrati pa so bolniški staleži zaradi duševnih motenj med najdaljšimi. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) poroča, da v zadnjem času zelo raste bolniški stalež zaradi akutnih stresnih motenj, ki so vzrok ponavljajočih se bolniških staležev večkrat letno pri istih osebah.

Potrebna je večja dostopnost do strokovne pomoči in preventivnih programov

Obravnava tako odraslih kot otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju je v našem prostoru izrazito institucionalizirana in v glavnini poteka v bolnišnicah in bolnišničnih psihiatričnih ambulantah. Ambulantnih in skupnostnih služb na primarni ravni primanjkuje, hkrati pa soneenakomerno razporejene po regijah in posledično povzročajo slabo in neenakomerno dostopnost. Omenjeno se kaže tudi v razporeditvi specialistov psihiatrije in klinične psihologije, ki so primarno zaposleni prav v teh inštitucijah (v letu 2020 je bilo od 215 specialistov psihiatrije, 134 zaposlenih v psihiatričnih bolnišnicah, 37 v koncesijskih ambulantah in 44 v zdravstvenih domovih). Poleg tega je velik problem tudi izjemno pomanjkanje specialistov na področju duševnega zdravja – tako psihiatrije, otroške in mladostniške psihiatrije kot klinične psihologije – zato je nujno potrebno sistemsko načrtovanje izobraževanja in prednostno zaposlovanje  strokovnjakov na področju duševnega zdravja predvsem na primarni ravni in v skupnostnih timih, kjer so vrzeli največje.

Ljudem s težavami v duševnem zdravju je na voljo tudi pomoč in podpora v okviru socialnega sektorja, preko socialnovarstvenih programov, ki jih izvajajo strokovne službe v okviru nevladnih organizacij in s strani koordinatorjev obravnave v skupnostni na CSD. Žal je tudi dostopnost programov nevladnih organizacij nezadostna in neenakomerno razporejena po Sloveniji.

Prof. dr. Dernovškova je sklenila: »Vse naštete pomanjkljivosti se odražajo v pomanjkljivi mreži pomoči na področju duševnega zdravja na primarni ravni (zdravstva in sociale), pomanjkljivem povezovanju in sodelovanju med resornimi službami in strokovnjaki različnih disciplin. Zaradi tega se ljudje s težavami v duševnem zdravju soočajo s slabo dostopnostjo do pomoči, z dolgimi čakalnimi dobami ter fragmentirano in necelostno obravnavo.« Močno pomanjkljiva je tudi podpora osebam s hudimi kroničnimi duševnimi motnjami, ki bi potrebovali skupnostno obravnavo v njihovem lokalnem okolju.

Nacionalni program duševnega zdravja 2018-2028 (NPDZ) kot odgovor na ključne izzive in aktualne potrebe na področju duševnega zdravja celotne populacije

Odgovor na vse zgoraj omenjene izzive je NPDZ 2018-28, ki smo ga poimenovali Program MIRA, katerega je Državni zbor sprejel s soglasjem vseh političnih strank marca 2018. Gre za prvi strateški dokument, ki določa strategijo razvoja na področju skrbi za duševno zdravje v Sloveniji ter celovito in dolgoročno zariše varstvo duševnega zdravja v državi.

Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., spec. druž. med je poudarila, da program MIRA presega zdravstveni vidik skrbi za duševno zdravje in uvaja tako imenovani skupnostni pristop k duševnemu zdravju, s katerim povezuje službe vseh odgovornih sektorjev, zdravstvo, socialno varstvo, vzgojo in izobraževanje, NVO, uporabnike in svojce ter druge deležnike. Vključuje ukrepe in aktivnosti za zagotavljanje podpornih okolij, ki krepijo duševno zdravje v vrtcih, šolah, delovnih okoljih, v družini in v lokalni skupnosti, ter programe, ki preprečujejo razvoj duševnih motenj v različnih okoljih in pri različnih populacijskih skupinah. Načrtujemo sistemsko uvajanje programa podpore čustvenega in socialnega dozorevanja otrok Neverjetna leta, namenjenega učiteljem kot pomoč pri vodenju razreda, ki je v slovenskem prostoru že preizkušen, vzpostavljen je tudi že tim izvajalcev, ki se bo v prihodnosti lahko naprej širil. Program dobiva prepoznavno vlogo znotraj šolskega sistema, ker podpira učitelje in jih opremlja z veščinami, ki hkrati predstavljajo krepitev čustvene regulacije, sodelovanja in motivacije otrok za šolsko delo. O pozitivnih izkušnjah programa priča Nina Triller, ravnateljica OŠ Kolezija:

»Program Vodenje razreda iz cikla programov Neverjetna leta se je v letošnjem šolskem letu izkazal za posebej uspešnega, ker je tudi v času zaprtja šol in dela na daljavo dajal neverjetne rezultate. To leto nas je samo utrdilo v prepričanju, da z izobraževanjem nadaljujemo. Želim, da gre čez ta program ves naš kolektiv.«

Načrtovano je tudi podpreti uvajanje drugih z dokazi podprtih programov v šolskem prostoru, kot je program za obvladovanje medvrstniškega nasilja ter program za obvladovanje anksioznosti CoolKids, ki je namenjen vnašanju dokazano učinkovitih skupinskih pristopov za obvladovanje tesnobnosti v šolski prostor.

Pri obravnavi oseb s težavami v duševnem zdravju je poudarek na prenosu težišča služb in storitev za duševno zdravje iz institucij na primarno raven zdravstva in sociale in izboljšanje njihove dostopnosti v lokalnem okolju. S tem namenom se v okviru zdravstva vzpostavljajo multidisciplinarni timi v okviru mreže 27 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) in 25 centrov za duševno zdravje odraslih (CDZO). V letih 2019-2020 je bilo vzpostavljenih prvih 11 CDZOM in 10 CDZO, veliko oviro pri nadaljnji implementaciji centrov pa predstavlja hudo pomanjkanje potrebnih specialistov. Znotraj šolstva se načrtuje dopolnitev regijskih svetovalnih centrov za otroke, mladostnike in njihove družine s specifičnimi učnimi težavami. V okviru socialnega sektorja pa se načrtuje krepitev socialno varstvenih programov in služb na področju duševnega zdravja.

»Našteti ukrepi NPDZ omogočajo skrajševanje čakalnih dob in hkrati vzpostavljajo pogoje za deinstitucionalizacijo na področju duševnega zdravja (skrajšanje hospitalizacij, zmanjšanje števila ponovnih-hospitalizacij ter namestitev v socialnovarstvene inštitucije). Predvsem pa se z dopolnjevanjem mreže služb na področju duševnega zdravja na lokalni ravni (zdravstva, sociale in šolstva) vzpostavljajo pogoji za nudenje celostne, skupnostne, lokalno dostopne, interdisciplinarne in pravočasne pomoči ter podpore vsem osebam z duševnimi težavami«, je prepričljivo zaključila vodja Programa MIRA, dr. Jožica Maučec Zakotnik .

Žal nas je morala huda zdravstvena kriza, ki povzroča tudi krizo na področju duševnega zdravja, potisniti ob zid, da smo prepoznali pomen duševnega zdravja. Ker je bil  naš sistem skrbi za duševno zdravje več desetletij zanemarjen, se danes soočamo s stiskami ne le ljudi s težavami v duševnem zdravju, ki ne morejo do pomoči, temveč tudi s stiskami strokovnjakov, ki ne morejo odgovoriti na povečane potrebe in so zato tudi sami v stiski, preobremenjeni in izgoreli.

Sodelujoče na okrogli mizi so zaključile, da je za sistemsko uvedbo preverjeno učinkovitih programov na področju duševnega zdravja, ki so vključeni v nov 3-letni akcijski načrt NPDZ in čakajo na sprejem na vladi, nujno ustrezno povečati proračune vseh treh odgovornih ministrstev ter se združile v pozivu: »Če ne bomo sedaj začeli sistemsko skrbeti za potrebe ter povezano, v sodelovanju vseh odgovornih ministrstev in stroke graditi odpornejši sistem skrbi za duševno zdravje, se bo v bodoče sesulo duševno zdravje celotne populacije, kar bo seveda krnilo tudi družbeni in gospodarski  potencial.«

Več si lahko preberete na tej povezavi.

Pogovor je bil  prenašan v živo na spletni strani vzivo.sta.si,  posnetek pa je na voljo tudi za ogled.