Na srečanju strokovnjakov obeh držav, ki je hkrati potekalo v živo in na daljavo, je prisotne pozdravila Vesna Kerstin Petrič, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje. Ob tem je povedala: »Slovenija ima zdravstveni sistem, ki si prizadeva slediti potrebam skupnosti, razvoju in izboljšavam. Skrb za duševno zdravje je eno tistih področij, ki so visoko na prednostni lestvici Vlade RS in kateremu se posveča posebno pozornost.«
V številnih državah, tudi v Sloveniji, nastajajo dobre prakse dela na področju posamezniku prilagojene skupnostne obravnave. Modelu skupnostne obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju sledi tudi skupina norveških strokovnjakov, ki jo vodi Niclas Halvorsen, specialist psihiater, eden pomembnejših razvijalcev tega modela v njihovem okolju. Kljub različnim zdravstvenim modelom Norveške in Slovenije, je pri obravnavi oseb s težavami v duševnem zdravju veliko podobnosti. V skupnostnih psihiatričnih timih pri obravnavi na domu ali v drugih okoljih sodelujejo strokovnjaki različnih poklicnih skupin. Naloga skupnostnih psihiatričnih timov je, da se povezujejo z drugimi izvajalci storitev v lokalni skupnosti. Skupaj s pacienti in svojci pripravijo in izvajajo načrte obravnave za doseganje skupaj dogovorjenih ciljev. Stremijo tudi k čim manj restriktivnim oblikam obravnave in zmanjšujejo potrebe po hospitalizaciji. So pa tudi nekatere razlike med obema okoljema, kot je na primer ta, da so v strokovne skupine, ki delajo po modelu skupnostne obravnave v južnem delu Norveške, številčno in intenzivno bolj vključeni tudi posamezniki s podobno izkušnjo.
V Sloveniji se vzpostavlja skupnostna obravnava v novoustanovljenih Centrih za duševno zdravje (CDZ). V času delovanja Centrov za duševno zdravje odraslih (CDZO) od marca 2019 do konca septembra leta 2020, je bilo v obravnavo vključenih več kot 4000 posameznikov. Radivoje Pribaković Brinovec, vodja Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, je ob tem poudaril pomembno vlogo vseh deležnikov, ki so si v Sloveniji prizadevali za uskladitev različnih pobud, da se je oblikoval kompleksen Nacionalni program duševnega zdravja, ki temelji na modelu skupnostne obravnave oseb z duševnimi težavami.
