Ob tem je dodala: »V prihodnosti si moramo še naprej prizadevati, da bi še bolj okrepili različne preventivne dejavnosti, dostopnost do pomoči. Ena izmed aktualnih nalog je izid Smernic za postvencijo po samomoru v šolskem okolju, ki smo jih pripravili v sodelovanju s Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora, Slovenskim centrom za raziskovanje samomora na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem (UP IAM) in Slovenskim društvom šolskih svetovalnih delavcev. V letošnjem letu načrtujemo tudi izid obsežne monografije o samomoru, v kateri je preprečevanje samomora celostno predstavljeno, svoje znanje in izkušnje pa je strnilo večino vidnejših strokovnjakov s področja suicidologije v Sloveniji«.
Pravočasna prepoznava in ukrepanje, ozaveščanje in skrb za ranljive v populaciji
Leti 2020 in 2021 sta bili zaznamovani z posledicami bolezni covid-19 in omejevalnimi okrepi za preprečevanje širjenja okužb, ki so v naša življenja vpeljale številne spremembe in morebitne stiske. Z namenom, da dobimo natančnejšo sliko v resnost stisk različnih starostnih in poklicnih skupin, so na UP IAM Slovenskem centru za raziskovanje samomora izvedli več raziskav. Hkrati so v tem času izvedli kar nekaj pomembnih intervencij, s čimer so poskušali ponuditi brezplačna orodja za podporo v stiskah. Kot pomembnejše intervencije sodijo gotovo tiste, ki naslavljajo preprečevanje samomorilnega vedenja med mladimi. Ob tem izr. prof. Vita Poštuvan ugotavlja: »Že več kot deset let izvajamo študije in intervencije z mladimi. V letošnjem letu smo zabeležili upad kvalitete duševnega zdravja med njimi, pri čemer je še vedno visok delež tistih, ki so že pomislili tudi na samomor. V pogovorih z dijaki, ki so bili v hudih stiskah, smo bili priča temu, kako je epidemija neugodno vplivala na njihova življenja. Navkljub zaprtim šolam smo naše intervencije v projektu A (se) štekaš?!? v lanskem letu priredili za spletno izvedbo in v delavnice vključili 450 otrok in dijakov. Sodelovali so tako v preventivnih delavnicah kot v tistih, ki so namenjene podpori ob samomoru sošolca ali prijatelja. Vsekakor si zaradi skrbi za duševno zdravje mladih v prihodnje želimo odprtih šol.« Poleg mladostnikov je naša skrb v tem času osredotočena tudi na starejše, za katere pripravljamo intervencije za zmanjševanje občutka osamljenosti.
Razvili in širši javnosti so ponudili tudi brezplačni spletni Program NARA – Na čuječnosti temelječe soočanje z vsakdanjikom (med epidemijo). Odziv javnosti je presegel pričakovanja in udeleženci so skozi osemtedenska srečanja dobili orodja za pomoč pri soočanju s stresnimi življenjskimi situacijami. »Zanimivo je videti, da so nekatere podobne programe nekaj mesecev za našim, ponudili tudi najbolj prepoznani centri za čuječnost. To pomeni, da smo strokovnjaki na različnih koncih sveta poskušali približati naša znanja širši javnosti z upanjem, da bomo izboljševali duševno zdravje in preprečevali samomorilno vedenje.« je povedala Poštuvanova. Poštuvanova dodaja še: »Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora svoja vrata odpira spletno orodje iŽiv, ki smo ga razvili s sodelujočimi organizacijami. iŽiv je mlajši brat naše spletne platforme Živ? Živ! (zivziv.si), od katere se razlikuje predvsem v načinu podajanja informacij. Orodje je namenjeno ozaveščanju o samomorilnem vedenju, prepoznavi ogroženih, ukrepanju, kadar je kdo v stiski in razumevanju žalovanja po nenadni smrti.« Ob 10. septembru bodo na voljo prve vsebine, orodje pa se bo nadgrajevalo v prihajajočih tednih. Spletno orodje iŽiv je dostopno na strani i-ziv.si.
Mag. Bogdan Dobnik iz OZARE, dodaja: »Eden izmed dejavnikov tveganja za samomor so tudi različne duševne stiske, duševne motnje. Strokovnjaki so mnenja, da se je zaradi okoliščin, povezanih z epidemijo covida-19 tveganje za nastanek različnih duševnih motenj, zlasti depresije, v zadnjem času povečalo. Zato smo se v združenju OZARA Slovenija odločili, da se v tem in prihodnjem letu posvetimo aktivnostim za preprečevanje depresije in pomoči tistim, ki so že razvili depresivne simptome. Po brezplačni aplikaciji za mobilne pametne telefone Premagaj depresijo, smo pred kratkim izdali še knjižico v fizični obliki z zgovornim naslovom Skrbite zase in bodite prijazni do sebe. Knjižica je posebna in edinstvena, saj so jo napisali ljudje, ki se vsakodnevno soočajo z depresijo ali so zaradi nje trpeli v preteklosti. Vsebuje njihove ugotovitve, izkušnje in konkretne napotke, s katerimi želijo ostalim ljudem, živečim z depresijo, pomagati razumeti ozadje njihovih težav ter jih spodbuditi za njihovo reševanje. Knjižica je brezplačna, naročite jo lahko na elektronskem naslovu info@ozara.org, bogdan.dobnik@ozara.org ter na telefonski številki 02 33 00 444«.
Pomembna je pravočasna prepoznava in obravnava ogroženih posameznikov – Center za psihološko svetovanje Posvet je polovici svojih klientov prva oblika pomoči
Pravočasna pomoč pa pomaga preprečevati hujše zaplete in motnje v duševnem zdravju posameznika, kar posledično zmanjšuje pritiske na zdravstvene institucije. V okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora že 15 let deluje Center za psihološko svetovanje Posvet, ki posameznikom, parom in družinam nudi strokovno psihološko pomoč pri reševanju problemov in stisk, s katerimi se srečujejo v življenju, pa jih sami ne zmorejo obvladati. Anamarija Zavasnik, predsednica Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, je povedala: »Število posvetov iz leta v leto narašča in jasno kaže na povečanje potrebe družbe po psiholoških svetovalnicah, saj smo v 15ih letih dela s skoraj 40.000 svetovanji pomagali več kot 18.000 klientom. V letu 2020 smo opravili 3.707 svetovanj, zaradi epidemije tudi na prilagojen način, preko video in telefonskih povezav. Polovici klientov smo prva oblika pomoči, največkrat poiščejo pomoč zaradi težav v družini, depresivnosti in tesnobe, slabe samopodobe, sledijo pa težave v službi ali pri študiju, prizadetost ob smrti bližnjega (še posebej po samomoru svojca), težave zaradi telesnih bolezni, brezposelnosti. Polovici klientov smo prva oblika pomoči. V septembru načrtujemo odprtje dodatnih štirih svetovalnic za odrasle in treh za mladostnike od 14 do 18 let, da bi dosegli dobro pokritost z brezplačno in hitro dostopno psihološko pomočjo klientom v akutni čustveni stiski. Še posebej je to pomembno v zadnjem času, ko na naš način življenja vpliva epidemija s spremljajočimi ukrepi in posledicami, ki je v manj funkcionalnih družinah povzročila dodatno poglabljanje stisk. Analiza problematike klientov namreč kaže, da se je v primerjavi z letom 2019 v letu 2020 pojavnost osamljenosti, čustvenih stisk ob telesnih boleznih, zlorab in nasilja v družini ter razvez povečala. Primerjava med prvim in drugim valom epidemije kaže premo sorazmerno poglobitev stiske s trajanjem epidemije. V prvem valu se je število osamljenih klientov povečalo za dvakrat v drugem pa kar za štirikrat. Število odvisnih klientov (od alkohola, prepovedanih substanc, interneta oz. ekranov, iger na srečo) pa se je v prvem valu rahlo povečalo, v drugem pa kar potrojilo«.
Program Psihološko svetovanje posameznikom, parom in družinam financirajo Ministrstvo za zdravje, Fiho fundacija, Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Kranj in več kot 80 drugih občin, prostovoljne donacije in prispevki posameznikov. Več na www.posvet.org
Akcija »Prekolesarimo Svet« že osmo leto
Pobudnik akcije Prekolesarimo svet je Mednarodna zveza za preprečevanje samomora. Sodelujoči iz celega sveta skušajo tudi letos uresničiti izziv, da bi z združenimi močmi prekolesarili 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje. Ker je bila akcija v preteklih letih zelo uspešna tudi v Sloveniji, se ji pridružujemo že deveto leto zapored. Namen akcije je razširjati zavedanje, da je samomor velik javnozdravstveni problem, da ga lahko preprečujemo, in obenem vzpodbujati druženje in povezovanje med ljudmi. Več o akciji »Prekolesarimo svet« lahko najdete na spletnih straneh zivziv.si, nijz.si, www. posvet.org ter www.ozara.org.
Prizadevanja za preprečevanje samomora podpira tudi kapetan slovenske odbojkarske reprezentance Tine Urnaut
Rumeno oranžne pentljice – podpora in solidarnost z osebami, ki so bližnjega izgubili zaradi samomora
Vsak samomor tako ali drugače prizadene veliko število oseb, ki so posameznika, ki je umrl zaradi samomora, poznali ali si bili z njim blizu. Žalujoči so po samomoru bližnjega še posebej ogrožena a žal velikokrat spregledana skupina. V znak solidarnosti z vsemi, ki jih je samomor prizadel, smo v Sloveniji že tretje leto zapored med različne javnosti in akterje razdelili rumeno-oranžno pentljico, ki je mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javno zdravstveni problem in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili. V ta namen, bo 10. septembra z rumeno oranžnimi barvami osvetljen tudi Ljubljanski grad.
Dodatno gradivo:
