Obremenjujoči dogodki iz otroštva vplivajo na zdravje v odraslosti

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede organiziral mednarodni simpozij na temo zgodnjih travmatičnih izkušenj in njihovega vpliva na fizično in duševno zdravje ter funkcioniranje v odraslosti. Mednarodni simpozij »Vpliv zgodnjih travmatičnih izkušenj na fizično in duševno zdravje ter funkcioniranje v odraslosti« je bil izveden 26. novembra 2018, v Ljubljani na Fakulteti za družbene vede. Organiziran je bil v sklopu projekta Prevalenca in dolgoročni vplivi obremenjujočih izkušenj v otroštvu na funkcioniranje v odraslosti. Simpozij je bil izveden v dveh delih. Dopoldanski del simpozija je bil namenjen predvsem strokovnjakom z različnih sektorjev, ki se s travmo srečujejo pri svojem delu (šolstvo, vzgoja, sociala, zdravstvo, različne nevladne organizacije) in političnim odločevalcem. Predavali so prof. dr. Metka Kuhar, Tomislav Kuljiš, dr. vet. med., Elisabeth Schneider Kaiser in prim. Anica Mikuš Kos, dr. med., otroška psihiatrinja. Večerni del simpozija je bil namenjen splošnemu občinstvu. Tematika zgodnje travme in njenih učinkov, preventivno delovanje in učinkovito naslavljanje posledic travme na ravni posameznikov in v različnih sektorjih je bilo predstavljeno na poljuden in pogovoren način. V večernem delu simpozija sta predavala prof. dr. Metka Kuhar in Tomislav Kuljiš, dr. vet. med.

Oba dela simpozija sta bila snemana, posnetka pa sta na voljo na naslednjih povezavah:

Trenutno poteka pilotiranje in v naslednjih mesecih še izvedba raziskave o razširjenosti obremenjujočih izkušenj v otroštvu ter o povezavah med njimi in različnimi izidi v odraslosti. Pri tem izhajamo iz svetovno prepoznane študije o obremenjujočih izkušnjah v otroštvu, imenovane »Adverse Childhood Experience Study« (ACE študija), ki je bila prvič izvedena med leti 1995-97 v ZDA in se še vedno izvaja vsako leto v vseh ameriških državah, izvedli pa so jo tudi v številnih državah po celem svetu.

Običajno več kot tri četrtine anketiranih poroča o vsaj eni hudo obremenjujoči izkušnji v otroštvu, od desetina do šestina pa ima za sabo celo štiri ali več takih izkušenj. Izvedene raziskave so pokazale tudi, da je večje število obremenjujočih izkušenj v zgodnjih letih, povezano z večjo verjetnostjo kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so rak, diabetes itd. ali splošno slabo zdravje, spolno prenosljive bolezni, stalen negativni stres, depresija, anksiozne motnje, motnje hranjenja, osebnostne motnje, zloraba substanc, posttravmatska stresna motnja, psihoze, partnersko nasilje, samomorilno vedenje, povečano tveganje za prezgodnjo umrljivost v odraslosti itd.

Iz longitudinalnega spremljanja so ugotovili, da so ljudje s šestimi ali več obremenjujočimi izkušnjami v otroštvu, umrli v povprečju skoraj 20 let prej kot tisti brez obremenjujočih izkušenj. Posamezniki z več obremenjujočimi izkušnjami v otroštvu imajo tudi slabši socialno-ekonomski položaj in slabšo delovno uspešnost.
V Sloveniji bo to prva tovrstna raziskava, s katero bomo pridobili podatke o razširjenost obremenjujočih izkušenj in nam bo omogočila raziskovanja obremenjujočih izkušenj na zdravstvene in druge psihosocialne izide v odraslosti.

Podatki o pojavnosti obremenjujočih izkušenj v življenju otrok med prebivalci Slovenije in vplivov na kvaliteto življenja v odraslosti so za družbo pomembno izhodišče za razvijanje ustreznih odzivov za krepitev zdravja in socialne vključenosti ljudi. S projektom bomo senzibilizirali splošno javnost, ciljane javnosti za to pomembno javnozdravstveno tematiko ter omogočili razvijanje bolj utemeljenih in ciljnih pristopov tako primarno na področju zdravja, kot tudi šolstva in socialnega varstva v prihodnje.