Duševno zdravje

10. oktober – svetovni dan duševnega zdravja

Duševno zdravje

"Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu" je osrednja tema in vodilo aktivnosti ob letošnji obeležitvi svetovnega dne duševnega zdravja, ki vsako leto poteka 10. oktobra. Izbor tematike kaže na globalno zavedanje o pomenu in aktualnosti področja duševnega zdravja pri delu.

Ne spreglejte
Zadnje posodobljeno: 08.10.2024
Objavljeno: 07.10.2024

Nacionalni program duševnega zdravja, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), področju duševnega zdravja delovno aktivnega prebivalstva namenja posebno pozornost.

Zaposleni odrasli porabimo več časa za delo kot za katerokoli drugo dejavnost v svojem budnem času. Delovna aktivnost nam zagotavlja preživetje, socialno varnost in vključenost, pomembno oblikuje našo identiteto, nam daje občutek smiselnosti in prispevanja v skupnost. Nima pa vsako delo pozitivnega vpliva na naše življenje. Delo v neurejenih delovnih pogojih lahko namreč poslabša duševno in telesno zdravje zaposlenih. Slabo duševno zdravje zaposlenih za delovne organizacije pomeni nižjo produktivnost ter višje stroške absentizma, prezentizma in fluktuacije. Vse to pa posledično pomeni tudi višje finančne in socialne stroške za celotno družbo.

Pandemija covida-19 in spreminjajoče se geopolitične razmere so v zadnjih letih globalno v ospredje postavile problematiko in pomen duševnega zdravja na delovnem mestu. Eden najpomembnejših dejavnikov duševnega zdravja v delovnih okoljih so psihosocialna tveganja, ki v zadnjem času veljajo za največji izziv varnosti in zdravja pri delu. Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU- OSHA) lahko kar 50– 60 % vseh izgubljenih delovnih dni pripišemo stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj pri delu. Doživljanje prekomernega stresa na delovnem mestu vpliva na porast zdravju škodljivih navad, kot so premalo spanja, prekomerno prehranjevanje, več pitja alkohola, zloraba drog, pa tudi na številne zdravstvene težave in bolezni, kot so prebavne motnje, srčno-žilne bolezni, kostno-mišična obolenja, izgorelost, sladkorna bolezen tipa 2. Delo v slabih psihosocialnih pogojih se povezuje tudi z duševnimi motnjami, na primer z depresivnimi in anksioznimi motnjami.

Med najpomembnejša psihosocialna tveganja na delovnem mestu se uvrščajo prekomerna obremenitev pri delu, prenizka stopnja avtonomije, slabi odnosi, slabo obveščanje o organizacijskih spremembah in nejasna vloga. Razvoj tehnologij in druge spremembe delovnih pogojev, npr. digitalizacija dela, prekarno delo, platformno delo in podnebne spremembe, prinašajo tudi nova tveganja, ki jih je treba pri ocenjevanju in obvladovanju upoštevati. Po podatkih Eurostata je leta 2020 malo manj kot polovica zaposlenih v EU (44,6 %) v starostni skupini 15–64 let poročala, da so pri delu izpostavljeni škodljivim tveganjem za svoje duševno zdravje. Med slovenskimi zaposlenimi je bilo takšnih dobra tretjina oziroma 35,8 % zaposlenih.

Ob poudarjanju pomena duševnega zdravja na delovnem mestu je potrebno posebej opozoriti na zaposlene, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju, ne glede na to, ali so njihove težave povezane z delovnim mestom ali ne. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije naj bi se v letu 2019 globalno 15 %  delovno aktivne populacije soočalo z duševno motnjo. Tudi v Sloveniji je breme slabega duševnega zdravja precejšnje, saj so duševne motnje najpogostejši razlog za invalidske upokojitve in s tem za prezgodnji umik s trga dela. Bolniške odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj že nekaj let ostajajo na četrtem mestu po številu izgubljenih delovnih dni na zaposlenega. Zaposleni z izkušnjo težav v duševnem zdravju se lahko soočajo tudi s stigmo, ki ovira pravočasno iskanje pomoči, zmanjšuje možnosti za okrevanje in uspešno vračanje na delovno mesto ali pridobitev oz. ohranitev zaposlitve.

Podatki raziskave OSH – PULSE (Flash Eurobarometer, 2022) o varnosti in zdravju v delovnih okoljih po pandemiji kažejo, da se pri  49 % slovenskih zaposlenih delodajalci z delavci posvetujejo glede vidikov dela, ki povzročajo stres, pri 46 % so na delovnem mestu na voljo informacije in usposabljanje glede dobrega počutja in spoprijemanja s stresom, 36 % zaposlenih pa ima dostop do svetovanja ali psihološke podpore. Glede navedenih ukrepov smo v Sloveniji primerljivi s povprečjem EU.  »Na splošno se zavedanje o pomenu duševnega zdravja pri delu pri nas izboljšuje, vendar se delovne organizacije večinoma odločajo za t. i. individualne ukrepe, usmerjene v pomoč in svetovanje zaposlenim, bistveno manj pa za ukrepe, ki so usmerjeni v izboljševanje organizacijskih vidikov dela. Neobvladana psihosocialna tveganja na delovnem mestu pomembno poslabšujejo duševno zdravje zaposlenih in prispevajo k zdravstvenemu absentizmu.  Za izboljšanje psihosocialnih pogojev dela je zato pomembno, da bi se več delovnih organizacij odločalo tudi za organizacijske ukrepe, namenjene varovanju in krepitvi duševnega zdravja pri delu,« je povedal Matej Vinko, dr. med., predstojnik Centra za duševno zdravje in vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja – Programa Mira na NIJZ. Pomembna pridobitev za varovanje duševnega zdravja pri delu v Sloveniji je tudi lani jeseni uzakonjena pravica do odklopa, ki pomeni pravico zaposlenega, da se ne odziva na službeno komuniciranje izven delovnega časa.

Skrb za dobro duševno počutje na delovnem mestu je zaveza in odgovornost tako delodajalcev kot tudi zaposlenih. Vendar pa imajo ključno vlogo pri zagotavljanju urejenih in zdravih psihosocialnih delovnih pogojev vodstveni in vodilni delavci. Zato je bistveno, da zagotovijo pogoje za odkrivanje, prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (člen 24). Z urejenimi delovnimi razmerami in ustreznimi ukrepi promocije duševnega zdravja pri delu je psihosocialna tveganja, tako kot vsa druga tveganja, možno preprečevati in uspešno obvladovati v vseh delovnih okoljih, ne glede na vrsto dejavnosti in velikost delovne organizacije. EU-OSHA navaja, da se vsak vloženi evro v promocijo duševnega zdravja pri delu povrne v višini od 2,5 do 4,7 evra, zahvaljujoč zmanjšanju stroškov, ki nastajajo zaradi absentizma, prezentizma in fluktuacije, ter povečanju produktivnosti in drugih pozitivnih učinkov, ki jih prinaša duševnemu zdravju naklonjeno delovno okolje.

Vabimo vas, da si v znak prizadevanja za dobro duševno zdravje na delovnem mestu na svetovni dan duševnega zdravja, 10. oktobra, pripnete simbolično zeleno pentljo.

Duševno zdravje na delovnem mestu na spletni strani Nacionalnega programa duševnega zdravja 

V okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja – Programa MIRA se področju duševnega zdravja delovno aktivnega prebivalstva tudi sicer namenja posebna pozornost. V podporo zaposlenim in delovnim organizacijam pri ukrepanju za boljše duševno zdravje so na spletnem mestu www.zadusevnozdravje.si, v zavihku Na delovnem mestu zbrane vsebine, namenjene delovno aktivnemu prebivalstvu, vodstvenim in vodilnim delavcem, zaposlenim na področju upravljanja s človeškimi viri, na področju varnosti in zdravja pri delu ter vsem, ki lahko vplivajo na delovne pogoje in na počutje pri delu. Njim so namenjene različne vsebine, od napotkov za posameznike in informacij v podporo delovnim organizacijam pri izbiri in izvajanju ukrepov za duševno zdravje pri delu. Na voljo sta tudi interaktivna vprašalnika za preverjanje obremenjenosti posameznika s stresom in stanja na področju duševnega zdravja v delovnih organizacijah ter seznam ponudnikov storitev za pomoč delovnim organizacijam pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za krepitev duševnega zdravja pri delu.


V okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, zato vsako leto po vsej Sloveniji, upoštevajoč razlike in značilnosti, ki so prisotne v slovenskih regijah, ozaveščamo ljudi o pomembnosti skrbi za duševno zdravje tako, da organiziramo številne vsebinsko pestre aktivnosti.

Vabimo vas, da si ogledate, kateri tovrstni dogodki in aktivnosti se odvijajo v vaši bližnji okolici in se nam na njih pridružite. Tudi na ta način namreč lahko izveste kaj, česar o skrbi za svoje duševno zdravje morda še niste vedeli in boste zato lažje poskrbeli za svoje dobro počutje! Vsi dogodki in aktivnosti so za obiskovalke/ce brezplačni.

Njihov namen je ozaveščanje ljudi o pomenu duševnega zdravja in dobrega počutja, poglabljanje njihovega znanja in veščin o krepitvi duševnega zdravja in usmerjanje k dejavnostim, ki izboljšujejo in varujejo duševno zdravje.


 

Za dobro javno zdravje
Območna enota Murska Sobota

Zimska gibanica 2025 – vabilo k sodelovanju

Podrobno
Duševno zdravje

V Celju je začela pilotno delovati mreža mladih prostovoljcev Pravi prijatelj

Podrobno
Območna enota Maribor

Čist zrak za zdravje

Podrobno