10. oktober 2023 – Svetovni dan duševnega zdravja

Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra, poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje in zdravljenje duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev. V letu, ki ga je Vlada RS razglasila za slovensko leto duševnega zdravja, smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) za vse devetošolke in devetošolce v šolskem letu 2023/24 v okviru programa za duševno zdravje mladih ponatisnili priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje. Priročnik je hibrid med klasično knjigo in spletiščem #Tosemjaz, obogaten s QR kodami, ki mladega bralca vodijo do koristnih spletnih rubrik  in zvočnih posnetkov – vodenih izkustvenih vaj za samopomoč. Mladostnike opogumlja in jim približa univerzalne veščine za lažji vsakdan.

NIJZ pripravlja nov akcijski načrt za spopadanje z izzivi s področja duševnega zdravja

Duševno zdravje je univerzalna človekova pravica, je vodilo, s katerim letos obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. Ponuja nam priložnost, da ponovno premislimo pomen duševnega zdravja in kaj vse opisujemo, ko izrečemo besedi duševno zdravje. Dobro duševno zdravje je ključnega pomena za naše splošno zdravje in blaginjo. Če ga razumemo kot univerzalno človekovo pravico, služi promociji in zaščiti našega dostojanstva, avtonomije in vključenosti v skupnost. »Zato je pomembno, da, kot družba, povezano, s skupnimi napori zagotavljamo okolja, ki krepijo in varujejo duševno zdravje. To so zdravi, varni in spodbudni vrtci, šole, delovna mesta, vse bolj pa je očitno, da moramo zraven šteti tudi digitalna okolja. Povezano in s skupnimi napori moramo zagotavljati tudi pravico dostopa do kakovostnega zdravljenja, ki ustreza našim potrebam. In ko izrečemo povezano in s skupnimi napori, se oziramo v smeri k odločevalcem in hkrati uporabnikov storitev in njihovih svojcev. Vsakdo ima pravico sodelovati pri odločanju o svojem duševnem zdravju«, je povedal Matej Vinko, predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ. Nacionalni inštitut za javno zdravje v vlogi upravljavca izvajanja Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, pripravlja nov akcijski načrt, ki vključuje ukrepe, s katerimi bomo naslavljali izzive s področja duševnega zdravja v Sloveniji in ki bodo temeljili na povezovanju in sodelovanju različnih deležnikov/partnerjev/institucij na področju duševnega zdravja.

Priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje

Številni razredniki bodo priročnike predali svojim učencem v okviru aktivnosti, ki jih bodo namenili 10. oktobru, svetovnemu dnevu duševnega zdravja. Pobudo NIJZ, da priročnike podarimo celotni generaciji, ki drugo leto zaključuje osnovnošolsko izobraževanje, sta podprla tako Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje kot  Ministrstvo za zdravje. Gre za skupno aktivnost NIJZ in obeh ministrstev v prizadevanjih za dobro duševno zdravje mladostnikov.

Prim. Nuša Konec Juričič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je povedala: »Priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje sodi v program za duševno zdravje mladih To sem jaz, ki ga neprekinjeno že 23. leto razvijamo in upravljamo na celjski območni enoti NIJZ« ter dodala: »Osnovni cilj programa je podpora otrokom in mladostnikom pri razvoju in krepitvi socialnih in čustvenih veščin ter realne samopodobe, ki so ključne za njihovo vsakodnevno delovanja ter spoprijemanje z izzivi odraščanja. Ta cilj zasledujemo preko dveh stebrov programa. Prvi je celostni model desetih preventivnih delavnic, je na voljo pedagoškim delavcem vseh osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Drugi steber programa predstavlja spletišče www.tosemjaz.net s spletno svetovalnico, v kateri je mladim v podporo ekipa 70ih svetovalcev – prostovoljcev (psihologov, zdravnikov ter drugih strokovnjakov), spletišče pa je tudi zakladnica več  kot 300 prispevkov o temah, pomembnih za mlade sodobnega sveta.«

Program To sem jaz je kot primer dobre prakse že prepoznan pri Svetovni zdravstveni organizaciji, vključen je v bazo Evropske komisije preventivnih programov za mlade, trenutno pa je v oceni tudi pri skupini za evalvacijo preventivnih programov v okviru OECD. Socialno čustvene veščine, med katere sodijo veščine komunikacije, sodelovanja, asertivnosti,  prevzemanje odgovornosti, postavljanje ciljev, reševanje problemov, obvladovanje stresa ter prepoznavanje lastnih čustev, misli in vedenja – so univerzalne in brezčasne. Dokazano izboljšujejo duševno zdravje, učni uspeh, zmanjšujejo verjetnost različnih neželenih vedenj in so temeljni gradniki dobrega zdravja tudi v odrasli dobi.

Na koncu je prim. Nuša Konec Juričič (NIJZ) še dodala: »V Sloveniji že imamo nekaj uveljavljenih, učinkovitih javnozdravstvenih programov za spodbujanje socialnih in čustvenih veščin, ki se izvajajo v praksi, vendar večinoma občasno in niso dostopni vsem. Na NIJZ se v okviru nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA zavzemamo za postopno sistemsko uvajanje teh programov na področje vzgoje in izobraževanja, preventivnega zdravstvenega in socialnega varstva, s čemer lahko zagotovimo njihovo široko dostopnost, kakovost, sistematičnost,  kontinuiteto in trajnost v izvajanju.« Osvajanje socialno čustvenih veščin je tek na dolge proge, začeti se mora zelo zgodaj, torej že v krogu družine in potem nadgrajevati skladno z razvojnim obdobjem in aktualnimi potrebam otrok in mladostnikov ter staršev.

Mladi so še posebej občutljivi

Priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje,  se aktivno povezuje z uporabo spletišča #Tosemjaz, ki ima na letni ravni več kot 150.000 unikatnih obiskovalcev, mladi pa v spletni svetovalnici zastavijo približno 3.000 vprašanj o težavah in dilemah odraščanja. Mag. Tadeja Batagelj, psihologinja in soavtorica priročnika, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, e povedala: »Priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje smo začeli pripravljati kot odgovor na zaznane stiske mladih, zaradi katerih iščejo odgovore na spletišču Tosemjaz ali se obračajo na strokovne službe,« in še dodala: »Še posebej ranljivi so mladi na različnih prehodih, kot so na primer maturanti in devetošolci, zato smo tretjo distribucijo namenili ravno njim. Iz okolja, ki jim je bilo poznano in so se posledično počutili varno, zdaj vstopajo v nova okolja, v nove socialne skupine, kjer jih drugi ne poznajo in ne poznajo njihovih šibkosti in močnih področij. Temeljno sporočilo, ki smo ga želeli avtorji priročnika in gradiv prenesti mladim, je, da so stiske in izzivi normalen del odraščanja in življenja ter da pri tem niso nemočni – pomagajo si lahko sami, obstajajo pa tudi drugi viri pomoči, na katere se lahko obrnejo. Priročnik je posredno namenjen tudi staršem in ostalim odraslim, ki stopajo stik z mladostniki. Skozi psihoedukacijo omogoča boljše razumevanje mladostnikovih stisk in duševnih težav, sprožilcev in vzdrževalnih dejavnikov, tako da posredno nudi tudi vpogled v to, katere strategije in reakcije odraslih so tiste, ki so koristne in ki mladostniku pomagajo pri premagovanju težav.«

Program To sem jaz je primer dobre prakse

Posledice epidemije Covid-19 so se tako ali drugače dotaknile prav vseh ter pustile dolgo senco na duševnem zdravju posameznikov in družbe v celoti. Mednarodna poročila, raziskave ter poročila služb v Sloveniji kažejo na pomemben porast duševnih motenj v času med in po epidemiji. Dr. Branko Bregar, vodja Sektorja za duševno zdravje in demenco z Ministrstva za zdravje (MZ), je povedal: »Tudi pri otrocih in mladostnikih zaznavamo porast duševnih težav, to kažejo poročila iz vseh držav, ki so v obdobju epidemije spremljale duševno stanje prebivalstva in o tem pričajo tudi izkušnje iz preteklih kriznih obdobij. Negativno vpliva tudi ekonomska kriza, ki jo najbolj občutijo starši in z njimi tudi otroci in mladostniki« ter še dodal: »Primer dobre prakse, ki ga izpostavlja tudi Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 je program To sem jaz, v okviru katerega je nastal pričujoči priročnik z naslovom: Kaj lahko naredim, da mi bo lažje?, ki je bil danes predstavljen.« Na koncu je dr. Branko Bregar (MZ) še povedal: »Naj sklenem s pogledom v prihodnost; posledice epidemije so vendarle prinesle tudi večje zavedanje pomena duševnega zdravja v družbi, zato je napočil čas za udejanjanje dolgo pričakovanih sprememb in pobud na tem področju.«

Pomembno je, da z različnimi aktivnostmi odpravljamo stigmo duševnih stisk

Šolski prostor v zadnjih letih, predvsem pa v obdobju med in po epidemiji še bolj prepoznava pomen duševnega zdravja in v ta namen podpira in izvaja mnogo aktivnosti. Aleš Ojsteršek, vodja Sektorja za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI), je povedal: »Zelo nas veseli tokratno sodelovanje z NIJZ ob dnevu duševnega zdravja, ko bodo vsi devetošolci prejeli krasen priročnik Kaj lahko storim, da mi bo lažje.«  Temeljno poslanstvo izobraževalnega sistema je spodbujati celosten razvoj otrok in mladostnikov – za to je predvsem ključno zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja. Ob tem je Aleš Ojsteršek (MVI) dodal: »V ta namen smo v zadnjih dveh letih podprli dodatne zaposlitve v šolski svetovalni službi.  Dodatno se je zaposlilo okoli 250 svetovalnih delavcev. Prav tako je v pripravi posodobitev programskih smernic za delo šolske svetovalne službe, ki bo zaključena konec tega leta. Temu bo sledila implementacija smernic v obliki delavnic in seminarjev za svetovalne delavce, ki jih pripravlja ZRSŠ.« Na koncu je Aleš Ojsteršek z MVI povedal še: »Pomembno je, da z različnimi aktivnostmi in ozaveščanjem vseh deležnikov naše družbe o pomembnosti duševnega zdravja odpravljamo stigmo duševnih stisk, da se lahko otroci in mladostniki o njih odprto pogovarjajo, pri tem pa počutijo varne, sprejete in slišane. V šolskem prostoru bomo tudi v prihodnje skrbeli za odprto komunikacijo, spoštljive odnose in sprejemanje sebe in drugih.«