Zaključki 4. nacionalne konference o alkoholni politiki

• V SLOVENIJI ALKOHOL ŠE VEDNO PREDSTAVLJA VELIK JAVNO-ZDRAVSTVENI PROBLEM, KI ZA USTREZEN ODZIV ZAHTEVA REDNO SPREMLJANJE, VKLJUČNO S KVALITATIVNIMI PRISTOPI. Slovenija tako po rabi alkohola kot po škodi, ki je povezana z alkoholom, odstopa od povprečja držav v Evropski regiji. Imamo dobro razvit sistem spremljanja alkoholne problematike (npr. podatkovni portal, populacijske raziskave, spremljanje posledic rabe alkohola, redne strokovne publikacije in publikacije za politične odločevalce), ki ga je treba še nadgrajevati s kakovostnimi informacijami in zagotavljati redno poročanje o izsledkih raziskav. Udeleženci so poudarili, da je potrebno porabo alkohola spremljati skupaj z drugimi psihoaktivnimi snovmi, ker je vedno bolj pogosta uporaba več drog hkrati.

• ALKOHOLU SE POGOSTO PRIDRUŽUJE NASILJE, KI VELIKOKRAT OSTANE NEPREPOZNANO. Tudi pri naslavljanju problematike nasilja je ključno, da sprejmemo ukrepe, ki bodo učinkovito zmanjševali rabo alkohola v Sloveniji. Udeleženci in predavatelji so poudarili, da je treba več napora vložiti v aktivnosti za prepoznavanje nasilja, izobraževanje strokovnih delavcev ter obravnavo nasilja umestiti v prioritetne naloge zdravstva in socialnega varstva. Za bolj uspešno  preprečevanje nasilja bodo nujna vlaganja v interdisciplinarno delo različnih strok in sektorjev. Udeleženci so tudi predlagali, da bi na centrih za socialno delo ponovno uvedli interdisciplinarne delokroge (socialno varstvo, zdravstvo, NVO, …) za delo na problematiki alkohola, saj se je to v preteklosti izkazalo kot učinkovito.

• SLOVENIJA ŠE NI V CELOTI UVEDLA VSEH NAJBOLJ UČINKOVITIH UKREPOV. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je skladno z novimi preglednimi raziskavami Sloveniji sporočila, da je bila uspešna na področju vodenja in spremljanja alkoholne problematike, zmanjševanja voženj pod vplivom alkohola, zdravljenja sindroma odvisnosti od alkohola, ter obravnave tveganega in škodljivega pitja alkohola. Manj uspešni pa smo na področjih zmanjševanja cenovne dostopnosti alkohola, zmanjševanja posledic neformalno pridelanega alkohola ter prepovedi tržnega komuniciranja in oglaševanja alkohola. Poleg restriktivnih ukrepov so udeleženci predlagali tudi vlaganje v preventivne in promocijske programe ter okolja, ki bodo omogočala zdrave izbire.

• V SLOVENIJI SO NEKATERE OBČINE USPEŠNO UVEDLE PREPOVED OPIJANJA NA JAVNIH MESTIH, NE PA VSE. Udeleženci so podprli sprejetje ukrepa prepovedi pitja alkohola na javnih površinah v vseh občinah v Sloveniji oziroma na nacionalni ravni, saj v tistih občinah, ki so to v svoje občinske odloke že umestile, opažajo zmanjšanje nasilja po sprejetju odloka.

• PONOVNA UMESTITEV ALKOHOLA NA ŠPORTNE PRIREDITVE JE POSREDNO PRISPEVALA K TEŽJEMU OBVLADOVANJU NASILJA NA TEH PRIREDITVAH S STRANI POLICIJE. Udeleženci so mnenja, da je sprejetje zakona ZOPA-A pomenilo korak nazaj v razvoju alkoholne politike v Sloveniji, in pozivajo slovensko politično javnost in organizatorje športnih dogodkov k ponovnemu razmisleku in upoštevanju javnozdravstvenega vidika.

• ZA NAPREDEK PRI ZMANJŠEVANJU Z ALKOHOLOM POVEZANE ŠKODE BO V PRIHODNJE KLJUČNA POLITIČNA VOLJA TAKO NA NACIONALNI KOT NA LOKALNI RAVNI. Za sprejetje teh, najbolj učinkovitih ukrepov, bo v Sloveniji nujna višja stopnja politične volje. Za doseganje boljših rezultatov v bodoče so udeleženci konference predlagali aktivno vključevanje in sodelovanje političnih odločevalcev iz različnih ministrstev in resorjev. Pripravljenost na sprejemanje učinkovitih ukrepov je značilna za tiste resorje, ki se soočajo s škodo zaradi alkohola, zato bo potreben politični dialog, kjer bodo resorji dobili možnost poenotiti stališča in poiskati rešitve, ki bodo v ospredje postavljale zdravje in blagostanje ljudi.

• POTREBUJEMO UKREPANJE IN ZAKONODAJO, KI BO USTREZNO OMEJILA DIGITALNO TRŽNO KOMUNICIRANJE ALKOHOLA. Slovenija potrebuje ukrepe na področju omejevanje oz. prepovedovanja tržnega komuniciranja in oglaševanja alkohola, med katerimi so: posodobitev zakonodaje, optimizacija izvajanja obstoječe zakonodaje, ocena stanja in spremljanje prakse alkoholne industrije, razvoj nadzornih sistemov digitalnega tržnega komuniciranja, ozaveščanje javnosti in izboljšanje digitalne medijske pismenosti, ipd. Posebno pozornost je treba nameniti posebej problematičnim oblikam tržnega komuniciranja (npr. vlogi, blogi, računi spletnih družbenih omrežij – facebook, instagram, …), kjer je zakrito, da gre za tržno sporočilo. Za učinkovito omejevanje spletnega oglaševanja bo ključno mednarodno sodelovanje in zaveze na tej ravni.

• S KAKOVOSTNIMI RAZISKAVAMI UGOTAVLJAMO, DA SE ŠE VEDNO KRŠI PREPOVED PRODAJE OPITIM IN MLADOLETNIM. Odgovorna strežba alkohola zahteva sodelovanje tako tistih, ki delajo v strežbi kot tistih, ki skrbijo za ozaveščanje posameznika in populacije. V gostinstvu se problema zavedajo, ključno pa je, da na ravni države podpremo odgovorno strežbo z izobraževanjem in usposabljanjem strežnega osebja. Smiselno bi bilo uvesti tudi dovoljenja za prodajo alkoholnih pijač, ki bi omogočala bolj učinkovito kaznovanje kršiteljev zakonodaje, ki mečejo slabo luč na vse, ki spoštujejo zakon. Dokončna rešitev je možna samo ob uvedbi celovite alkoholne politike.

• MOBILIZACIJA SKUPNOSTI IN SKUPNO DELOVANJE VSEH AKTERJEV STA KLJUČNA. Udeleženci so pozdravili MOSA tržnico, na kateri so se predstavile nevladne organizacije s področja problematike alkohola, ki jih sofinancira Ministrstvo za zdravje. Tudi v bodoče je za boljše rezultate na področju alkoholne problematike treba vlagati v mreženje vseh akterjev alkoholne politike ter v izmenjavo izkušenj in znanj za dosego sinergističnih učinkov.

ZA SPREMEMBE IN USTREZEN ODZIV JE NUJNO TUDI DOBRO MEDNARODNO SODELOVANJE, ki vključuje izmenjavo dobrih praks in sprejemanje zavez na mednarodni ravni. Slovenija je že pred leti aktivno vstopila v mednarodno sodelovanje na področju alkoholne politike, kar se odraža tako v organizaciji mednarodnih dogodkov, kot v doseganju izjemnih rezultatov in priznanj projektom slovenskih nevladnih organizacij. Organizirali smo več pomembnih mednarodnih dogodkov, kot je bila 7. evropska konferenca o alkoholni politiki in stranski dogodek z naslovom »Alkohol, kronične nenalezljive bolezni in trajnostni razvoj« ob zasedanju Generalne skupščine OZN v New Yorku septembra letos, ki ga je Slovenija organizirala skupaj s SZO, Tajsko, Šrilanko, Surinamom, Estonijo, Litvo, Rusko federacijo in ob podpori številnih nevladnih organizacij.