V zadnjih desetletjih je bilo narejenih mnogo raziskav, ki so pokazale, da ima pitje alkohola veliko različnih škodljivih posledic. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) uvršča pitje alkohola med najpomembnejše dejavnike tveganja za breme bolezni in prezgodnjo umrljivost ter povezuje škodljivo rabo alkohola z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami. Alkohol je v svetu deveti, v Sloveniji pa šesti najpomembnejši dejavnik tveganja za izgubljena leta zdravega življenja. V Sloveniji alkohol predstavlja velik javnozdravstveni in družbeni problem, posledice njegove škodljive rabe pa prizadenejo: posameznika (npr. slabše počutje, poslabšanje zdravja, težave v odnosih in na delovnem mestu, prometne in druge nezgode), njegovo družino (npr. slabši odnosi ali nasilje, težave v duševnem zdravju pri otrocih in drugih bližnjih), širšo okolico (težave na delovnem mestu, konfliktnost v odnosih, nerazumevanje, kriminal) in družbo (slabše zdravje prebivalstva, prezgodnje smrti, izguba prihodka zaradi zmanjšane učinkovitosti, stroški obravnave in zdravljenja, stroški dela policije).
V zadnjih desetletjih so raziskovalci izvedli veliko število raziskav, s katerimi so jasno dokazali povezavo med pitjem alkoholnih pijač in nastankom raka. Mednarodna agencija za raziskave raka (angl. International Agency for Research on Cancer, IARC), ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, je prvič uvrstila alkoholne pijače med rakotvorne snovi že leta 1988, in sicer v skupino 1, kar pomeni, da obstajajo prepričljivi dokazi o rakotvornem učinku alkohola pri ljudeh (IARC, 1988). Takrat je vzročno povezala alkohol z rakom ust, žrela, grla, požiralnika in jeter, leta 2010 in 2012 pa je ta nabor razširila še na raka debelega črevesa in danke ter na raka dojk (IARC, 2010; IARC, 2012). Tveganje je za večino ljudi prisotno že ob pitju manjših količin in se povečuje z večanjem količine popitega alkohola. Zato se velik delež, z alkoholom povezanih rakov, pojavlja tudi pri tistih, ki redno ne pijejo čez meje manj tveganega pitja alkohola. Z vidika raka torej nobena količina alkohola ne glede na vrsto alkoholne pijače ni varna.
Nova znanstvena spoznanja govorijo, da varnega pitja alkohola ni in, da vsako pitje alkohola prinaša tveganje.
Prodaja in ponudba alkoholnih pijač v objektih in na pripadajočih zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja bi z vidika varovanja zdravja prebivalcev Slovenije, pomenil velik korak nazaj, saj bi:
dal mladim in tudi širši javnosti napačno sporočilo, da je alkohol običajna dobrina in da je pitje alkohola vedno in povsod sprejemljivo;
- povečala porabo alkohola v Sloveniji, tudi med najbolj ranljivimi prebivalci Slovenije, kot so otroci in mladostniki;
- povečala škodljive posledice rabe alkohola (npr. umrljivost, obolevnost, zastrupitve z alkoholom, …);
- povečala finančno breme alkohola za našo državo zaradi škodljivih posledic pitja alkohola.