Mladostniki v Sloveniji torej odraščajo v okolju, kjer je pitje alkoholnih pijač razširjeno, alkohol pa lahko dostopen, pogosto ga mladi dobijo doma.
Kljub temu se je v mnogih državah po svetu in tudi v Sloveniji pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, pri mladostnikih v zadnjih dveh desetletjih zmanjšalo. Nov trend, ki ga opažajo v nekaterih državah, pa je tudi, da vedno več mladostnikov alkohola sploh ne poskusi in popolnoma abstinira. Kljub tem pozitivnim spremembam pa je pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, med mladostniki v Sloveniji še vedno nad mednarodnim povprečjem. Mednarodna raziskava HBSC – Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju, ki jo na NIJZ izvajamo na štiri leta (zadnjo smo izvedli v letu 2022), kaže da je 70 % slovenskih 15-letnikov in 84 % 17-letnikov že pilo alkoholne pijače, redno (vsaj enkrat na teden) pa alkoholne pijače pije 13 % 15-letnikov in 22 % 17-letnikov. Vsak tretji (34 %) 15-letnik je v omenjeni raziskavi poročal, da je alkoholne pijače prvič pil (več kot le požirek) pred dopolnjenim 13-letom starosti.
Mladostniki so za škodljive učinke alkohola še posebej ranljivi, saj se v tem obdobju njihovi možgani intenzivno razvijajo. Še nedokončan razvoj sprednjega dela možganov pripomore k temu, da mladostniki težje predvidevajo nevarnosti in posledice svojega vedenja, se vedejo bolj tvegano in preizkušajo novosti, tudi v povezavi s pitjem pijač, ki vsebujejo alkohol.
Izpostavljamo tri pomembna dejstva:
- Alkohol je droga, je psihoaktivna snov, ki vpliva na delovanje možganov in vedenje. Čeprav je alkohol zakonit in družbeno sprejet, to še ne pomeni, da je varen, še posebej za mlade.
- Zgodnejši začetek pitja alkoholnih pijač pri mladostnikih poveča verjetnost za pogostejšo in čezmerno rabo ter razvoj odvisnosti kasneje v življenju. To pomeni, da imajo mladostniki, ki začnejo s pitjem alkohola pri nižji starosti (npr. 14, 15 let) višjo verjetnost, da bodo kasneje v življenju razvili odvisnost od alkohola, v primerjavi s tistimi, ki v tem obdobju alkohola niso pili.
- V Sloveniji je družbeni pritisk k pitju alkohola pogost, tako med mladimi kot med odraslimi. Kljub temu ima vsak od nas pravico, da pitje alkohola zavrne.
Na podlagi raziskovalnih dognanj o škodljivih učinkih alkohola na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) priporočamo, da otroci in mladostniki alkohola ne pijejo.
Odnos učiteljev, staršev in drugih odraslih je pomemben
Učitelji, starši in druge odrasle osebe pomembno vplivajo na mladostnikov odnos do pitja alkoholnih pijač. Najprej z lastnim zgledom – prek lastnega vedenja, tako da sami pijejo čim manj ali nič alkohola. Ob tem lahko učitelji, starši in druge odrasle osebe ključno varovalno vplivajo na nepitje alkohola pri mladostniku z negovanjem dobrega medsebojnega odnosa, v katerem ima mladostnik na splošno občutek, da se v stiski, težavah in zanimanjih o različnih stvareh lahko obrne nanje. Pri tem je pri pogovoru o alkoholu ključno, da ta mladostniku omogoča, da izrazi in v dialogu z odraslim, ki podaja točne informacije o škodljivosti alkohola, sproščeno preprašuje svoja stališča, poglede glede lastnega odnosa do pitja alkoholnih pijač (npr. zakaj sploh bi pil_a alkoholne pijače, kaj imam od tega, zakaj to ni dobro zame, kako bi se lahko drugače počutila_a dobro v družbi z vrstniki). Tako voden pogovor pri mladostniku na splošno krepi kritično mišljenje, še posebej pa kritičen odnos glede pitja alkoholnih pijač. S tem pa je mladostnikovo vedenje tudi bolj odporno na morebitne nezdrave vplive vrstnikov ali drugih oseb v njihovi okolici glede pitja alkoholnih pijač, torej tudi v situacijah, ko staršev oz. drugih odraslih ni poleg.