Alkohol

Učitelji, starši in drugi odrasli naj mladostnike spodbujajo k nepitju alkohola

Alkohol

Približuje se konec šolskega leta in počitnice, s tem pa tudi številne zabave, srečanja in drugi dogodki, ki pomenijo priložnost za pitje alkoholnih pijač. Te pijače je po podatkih Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah, ki smo jo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) nazadnje izvedli v letu 2023, v zadnjih 12 mesecih vsaj enkrat pilo 75 % odraslih prebivalcev Slovenije (18–74 let).

Ne spreglejte
Zadnje posodobljeno: 09.06.2025
Objavljeno: 09.06.2025

Mladostniki v Sloveniji torej odraščajo v okolju, kjer je pitje alkoholnih pijač razširjeno, alkohol pa lahko dostopen, pogosto ga mladi dobijo doma.

Kljub temu se je v mnogih državah po svetu in tudi v Sloveniji pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, pri mladostnikih v zadnjih dveh desetletjih zmanjšalo. Nov trend, ki ga opažajo v nekaterih državah, pa je tudi, da vedno več mladostnikov alkohola sploh ne poskusi in popolnoma abstinira. Kljub tem pozitivnim spremembam pa je pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, med mladostniki v Sloveniji še vedno nad mednarodnim povprečjem. Mednarodna raziskava HBSC – Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju, ki jo na NIJZ izvajamo na štiri leta (zadnjo smo izvedli v letu 2022), kaže da je 70 % slovenskih 15-letnikov in 84 % 17-letnikov že pilo alkoholne pijače, redno (vsaj enkrat na teden) pa alkoholne pijače pije 13 % 15-letnikov in 22 % 17-letnikov. Vsak tretji (34 %) 15-letnik je v omenjeni raziskavi poročal, da je alkoholne pijače prvič pil (več kot le požirek) pred dopolnjenim 13-letom starosti.

Mladostniki so za škodljive učinke alkohola še posebej ranljivi, saj se v tem obdobju njihovi možgani intenzivno razvijajo. Še nedokončan razvoj sprednjega dela možganov pripomore k temu, da mladostniki težje predvidevajo nevarnosti in posledice svojega vedenja, se vedejo bolj tvegano in preizkušajo novosti, tudi v povezavi s pitjem pijač, ki vsebujejo alkohol.

Izpostavljamo tri pomembna dejstva:

  • Alkohol je droga, je psihoaktivna snov, ki vpliva na delovanje možganov in vedenje. Čeprav je alkohol zakonit in družbeno sprejet, to še ne pomeni, da je varen, še posebej za mlade.
  • Zgodnejši začetek pitja alkoholnih pijač pri mladostnikih poveča verjetnost za pogostejšo in čezmerno rabo ter razvoj odvisnosti kasneje v življenju. To pomeni, da imajo mladostniki, ki začnejo s pitjem alkohola pri nižji starosti (npr. 14, 15 let) višjo verjetnost, da bodo kasneje v življenju razvili odvisnost od alkohola, v primerjavi s tistimi, ki v tem obdobju alkohola niso pili.
  • V Sloveniji je družbeni pritisk k pitju alkohola pogost, tako med mladimi kot med odraslimi. Kljub temu ima vsak od nas pravico, da pitje alkohola zavrne.

Na podlagi raziskovalnih dognanj o škodljivih učinkih alkohola na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) priporočamo, da otroci in mladostniki alkohola ne pijejo.

Odnos učiteljev, staršev in drugih odraslih je pomemben

Učitelji, starši in druge odrasle osebe pomembno vplivajo na mladostnikov odnos do pitja alkoholnih pijač. Najprej z lastnim zgledom – prek lastnega vedenja, tako da sami pijejo čim manj ali nič alkohola. Ob tem lahko učitelji, starši in druge odrasle osebe ključno varovalno vplivajo na nepitje alkohola pri mladostniku z negovanjem dobrega medsebojnega odnosa, v katerem ima mladostnik na splošno občutek, da se v stiski, težavah in zanimanjih o različnih stvareh lahko obrne nanje. Pri tem je pri pogovoru o alkoholu ključno, da ta mladostniku omogoča, da izrazi in v dialogu z odraslim, ki podaja točne informacije o škodljivosti alkohola, sproščeno preprašuje svoja stališča, poglede glede lastnega odnosa do pitja alkoholnih pijač (npr. zakaj sploh bi pil_a alkoholne pijače, kaj imam od tega, zakaj to ni dobro zame, kako bi se lahko drugače počutila_a dobro v družbi z vrstniki). Tako voden pogovor pri mladostniku na splošno krepi kritično mišljenje, še posebej pa kritičen odnos glede pitja alkoholnih pijač. S tem pa je mladostnikovo vedenje tudi bolj odporno na morebitne nezdrave vplive vrstnikov ali drugih oseb v njihovi okolici glede pitja alkoholnih pijač, torej tudi v situacijah, ko staršev oz. drugih odraslih ni poleg.

Odrasli so otrokom in mladostnikom zgled. Zato jim moramo jasno povedati, da pitje alkohola ni zanje. Pomembno pa je, kako jim to povemo.

Vedenja učiteljev, staršev in drugih odraslih, ki pripomorejo k zmanjšanju tveganja za pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, pri mladostnikih:

  • lasten zgled pitja čim manj ali nič alkohola;
  • jasno stališče, da pitje teh pijač za mladostnike ni primerno;
  • postavljanje jasnih mej in pričakovanj glede mladostnikovega vedenja;
  • pomembno je, da alkohol otrokom in mladostnikom doma ni dostopen;
  • spodbujanje mladostnikovega kritičnega razmišljanja o pitju alkoholnih pijač;
  • vključenost v mladostnikovo življenje (preko pogovora, skupnega preživljanja prostega časa, zanimanja glede dogajanja v šoli, njegovega počutja itd.);
  • nudenje opore mladostniku v težkih situacijah in spodbujanje njegovih pozitivnih lastnosti ter interesov,
  • jasna šolska pravila glede nepitja alkohola v prostorih šole in na šolskih dogodkih (tudi valetah in zabavah po njej, ki veljajo za vse, odrasle in otroke).

Starši naj postavijo pravila, ki izhajajo iz stališča, da pitje alkoholnih pijač ni ustrezno za otroka/mladostnika, in sicer: da se doma ne pije, prav tako se ne pije tudi, ko gre mladostnik ven s prijatelji. Pomembno je, da starši pri teh pravilih vztrajajo tudi, če jih mladostnik krši. Starši naj krepijo nepitje alkohola kot družinsko vrednoto.

 

Vedenja učiteljev, staršev in drugih odraslih, ki lahko vodijo k zgodnejšemu in pogostejšemu pitju pijač, ki vsebujejo alkohol,  pri mladostnikih:

  • mnenje, da alkohol za mladostnike ni škodljiv;
  • odsotnost šolskih pravil glede pitja alkohola v prostorih šole in na šolskih dogodkih (tudi valetah in zabavah po njej) ali nedosledno uveljavljanje le-teh;
  • skupno pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, z mladostniki;
  • omogočanje dostopa mladostnikom do alkohola;
  • moraliziranje in postavljanje prepovedi ter zapovedi brez razlag, brez zanimanja za mnenje mladostnika;
  • nezanimanje za mladostnika, njegovo življenje in počutje.

Več informacij in izbrani viri pomoči za mlade

Več lahko preberete v publikaciji Alkohol, tobak, konoplja in druge droge med mladimi – informacije in napotki za starše, informativnem gradivu za starše in strokovnjake, ki se pri svojem delu srečujejo z mladimi in njihovimi starši. Mladi imajo na voljo tudi novi priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje, ki ponuja orodja pomoči v situacijah, ko doživljajo tesnobo, napetost in strah ali zaskrbljenost.

Mladim je na voljo tudi spletno mesto www.tosemjaz.net, ki omogoča dostop do strokovnega nasveta – vprašajo lahko o čemer koli, kar jih bremeni in pri tem ostanejo anonimni.

Viri pomoči v primeru težav z alkoholom za mlade in odrasle so zbrani na spletni strani SOPA – skupaj za odgovoren odnos do alkohola

Več podatkov o tveganih vedenjih in življenjskem slogu mladostnikov lahko preberete v publikaciji Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji (Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2022), ki je dostopna na naslednji povezavi.

Za dobro javno zdravje
Alkohol

Učitelji, starši in drugi odrasli naj mladostnike spodbujajo k nepitju alkohola

Podrobno
Območna enota Celje

Celjski epidemiološki vestnik

Podrobno
Nalezljive bolezni

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno

Išči