Slovenija sodi med tako imenovane “mokre kulture”, za katere je značilen zelo sprejemljiv odnos do pitja alkohola. Ta se kaže tudi v temu, da pogosto iščemo razloge za pitje alkohola (“za dobro voljo”, “v družbi”, “za zdravje”…), kljub temu, da ima pitje alkoholnih pijač lahko mnoge negativne posledice.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) uvršča pitje alkoholnih pijač med ključne dejavnike tveganja za prezgodnjo umrljivost in breme bolezni, saj je povezano z več kot 200 vrstami obolenj in poškodb. Poleg tega je Mednarodna agencija za raziskovanje raka uvrstila alkoholne pijače v prvo skupino rakotvornih snovi, kar pomeni, da obstajajo prepričljivi dokazi o rakotvornem učinku alkohola pri ljudeh. S pitjem alkohola je povezanih vsaj sedem vrst raka, to so rak debelega črevesa in danke, požiralnika, jeter, ust, žrela, grla in raka dojke pri ženskah. V Sloveniji je letno približno 600 novih primerov raka neposredno povezanih s pitjem alkohola.
Posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola so poleg bolezni, poškodb in prezgodnje umrljivosti tudi slabše počutje, moten spanec, slabši medosebni odnosi, prometne nezgode, nasilje, konflikti in težave v duševnem zdravju, med mladimi pa so pogoste tudi zastrupitve z alkoholom. V letu 2024 smo med otroki in mladostniki ter mladimi odraslimi zabeležili kar 122 hospitalizacij zaradi zastrupitve z alkoholom (19 med 7-14 letniki, 84 med 15-19 letniki in 19 med 20-24 letniki). Pomembno je vedeti, da so zastrupitve z alkoholom ob mrzlem vremenu lahko še bolj nevarne. Zaradi alkohola namreč naše telo toploto izgublja hitreje kot običajno.
Za »mokro kulturo« je poleg sprejemajočega odnosa do pitja in opijanja značilno tudi prenašanje pivskih navad iz roda v rod. Slednje pogosto omogočajo različna napačna prepričanja, ki krožijo med ljudmi in širijo napačne informacije o morebitnih koristih pitja. Danes namreč velja, da je vsako pitje alkohola tvegano in da zdrava meja pitja ne obstaja.