Zato NIJZ podpira ohranjanje in uvajanje novih ukrepov omejevanja dostopnosti do alkohola zaradi razširjenosti pitja alkohola v Sloveniji.
Breme alkohola v Sloveniji je med največjimi v svetu. Raziskave kažejo, da je treba za učinkovito zmanjševanje škode, povezane s pitjem alkohola, izvajati celovito alkoholno politiko. Ta pomeni izvajanje različnih ukrepov na različnih ravneh in dosleden nadzor nad izvajanjem teh ukrepov. Dokazano učinkoviti ukrepi z majhnimi stroški za državo so davki/cena, licenciranje, zmanjšanje dostopnosti in prepoved oglaševanja, učinkoviti, a cenovno zahtevni ukrepi, pa so svetovanje v primarnem zdravstvenem varstvu, naključno testiranje voznikov ter informiranje, ozaveščanje, vzgoja in izobraževanje.
Pitje alkohola v Sloveniji ima velike posledice
Naša družba je do opijanja v javnosti tolerantna in spodbuja pitje alkoholnih pijač, kot država pa imamo velike težave zaradi zdravstvenih posledic tveganega in škodljivega pitja alkoholnih pijač, saj smo že desetletja v vrhu držav EU po porabi popitega alkohola na prebivalca. Podatki kažejo, da se v Sloveniji dobra četrtina moških in slaba petina žensk (16 odstotkov) v starosti od 25 do 34 let opija enkrat do trikrat mesečno ali pogosteje, kar 85 odstotkov 15-letnikov pa je že pilo alkoholne pijače, pri čemer sta bila dva od petih že vsaj dvakrat opita.
V Sloveniji beležimo tudi visoko ekonomsko breme zaradi alkohola. Zdravstveni in nekateri drugi stroški (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja – kraje, vandalizem), ki so povezani s pitjem alkohola, so bili v Sloveniji leta 2011 ocenjeni na 242 milijonov EUR, kar je več kot v državni proračun dobimo s trošarinami od alkohola in alkoholnih pijač. Vsem tem stroškom je treba prišteti še nekatere druge, npr. stroške zmanjšane produktivnosti, stroške, ki nastanejo zaradi duševnega trpljenja bližnjih, predvsem otrok itd.
Ukrepi za zmanjševanje pitja alkohola
V Sloveniji imamo z zakonom iz leta 2003 opredeljeno tako izvajanje preventivno-promocijskih ukrepov (npr. izobraževanje o alkoholu v šolah, medijske kampanje o škodljivih posledicah alkohola, preventivni svetovalni programi itd.) kot nekaterih ukrepov omejevanja, med drugim prepoved ponudbe in prodaje alkoholnih pijač na športnih prireditvah. Med učinkovite ukrepe, ki pa zakonodajno še niso urejeni, pa spada tudi licenciranje za prodajalce, s čimer bi država dobila dodaten denar, ki bi ga lahko usmerila tako v športna društva kot preventivo. Priporočila Svetovane zdravstvene organizacije, ki jim velja v prihodnosti slediti, so med drugim učinkovit nadzor nad izvajanjem obstoječih ukrepov in proučevanje možnosti uvedbe dodatnih ukrepov za zmanjševanje števila prodajnih mest z alkoholnimi pijačami. Nasprotno pa sprejem zakona, ki bi dovoljeval prodajo alkohola na športnih prireditvah in s tem večal število prodajnih mest, pomeni skrb vzbujajoč korak nazaj, saj omogoča večjo dostopnost alkohola in posledično še večjo ranljivost za njegove škodljive učinke, ne le med odraslo populacijo, ampak tudi med otroki in mladostniki.
NIJZ zato podpira ohranjanje in uvajanje novih ukrepov omejevanja dostopnosti do alkohola zaradi razširjenosti pitja alkohola v Sloveniji, še zlasti najbolj tveganih oblik pitja alkohola (t. i. visoko tveganega opijanja), razširjenosti poseganja po alkoholnih pijačah med mladostniki in obremenjenosti Slovenije s posledicami škodljive rabe alkohola.
Prepoved prodaje in ponudbe alkohola na športnih prireditvah
Omejevanje dostopnosti alkohola je eden izmed dokazano najbolj učinkovitih ukrepov alkoholne politike. Mednje spada tudi prepoved prodaje in ponudbe alkohola na športnih prireditvah. Športne prireditve so mesta, kjer je zaradi pitja alkoholnih pijač večje tveganje nesreč in nasilja ter hujših kršitev javnega reda in miru. Študije iz tujine kažejo, da so športni navijači pogosteje ciljna skupina oglaševanja in promocijskih aktivnosti alkoholne industrije ter da je tvegano pitje alkohola med njimi pogostejše kot med ostalimi. Med športnimi navijači je zelo pogosto predvsem opijanje, to je način pitja alkoholnih pijač, ko oseba ob eni priložnosti popije večje količine alkohola, kar pogosto vodi v škodljive zdravstvene posledice zaradi samega alkohola (zastrupitev z alkoholom, poškodbe) ali pa alkohol dodatno pripomore k drugim posledicam (prometne nezgode, nasilje, kršitve javnega reda in miru).
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije imajo države prepoved rabe alkohola na športnih prireditvah urejeno na različne načine, nekatere z delnimi prepovedmi, druge s popolnimi prepovedmi na ravni celotne države. Na območju evropske regije imajo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (za leto 2012) poleg Slovenije popolno prepoved rabe alkohola na športnih prireditvah še Belorusija, BIH, Hrvaška, Kirgizistan, Makedonija, Monako, Moldavija, Romunija, Rusija, Srbija, Španija, Turčija, Turkmenistan in Uzbekistan. V 20 državah veljajo delne prepovedi, v 11 državah imajo samoregulacijo, 7 držav pa nima nobene omejitve.
Z omejevanjem pitja alkohola, na športnih in drugih prireditvah, sledimo načelom Evropske listine o alkoholu, priporočilom Evropskega sveta in deklaracije Mladi in alkohol, ki v etičnih načelih poudarja, da imajo vsi ljudje pravico, da so v družinskem, družbenem in delovnem okolju zavarovani pred nesrečami, nasiljem in drugimi negativnimi posledicami, ki jih povzroča uživanje alkohola. Otroci in mladostniki imajo pravico odraščati v okolju, ki je v največji možni meri zavarovano pred negativnimi posledicami pitja alkohola. Ob tem pa širimo tudi informacijo, da šport in pitje alkoholnih pijač nista združljiva, tudi zaradi varnosti posameznika (in drugih) ter preprečevanja nastanka poškodb.
Ključna dejstva za Slovenijo
- 28 odstotkov moških v starosti od 25 do 34 let se opija enkrat do trikrat mesečno ali pogosteje.
- 16 odstotkov žensk v starosti od 25 do 34 let se opija enkrat do trikrat mesečno ali pogosteje.
- 85 odstotkov 15-letnikov je že pilo alkoholne pijače.
- 41 odstotkov 15-letnikov je bilo že vsaj dvakrat opitih.
- Več kot 60 bolezni, stanj in poškodb povzroča škodljivo pitje alkohola in je med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za obolevnost, manjzmožnost in umrljivost.
- 10 oseb je vsak dan sprejetih v bolnišnico zaradi vzrokov, ki jih pripisujemo izključno alkoholu.
- 725 oseb vsako leto umre zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in zaradi prometnih nezgod, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki.
- 242 milijonov EUR znašajo za leto 2011 ocenjeni zdravstveni in nekateri drugi stroški (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja), povezani s pitjem alkohola, kar je več kot v državni proračun dobimo s trošarinami od alkohola in alkoholnih pijač.
V sprejemanju ukrepov alkoholne politike Slovenija zaostaja za najnaprednejšimi državami v Evropi