Uvodoma je zbrane nagovorila mag. Vesna Kerstin Petrič, v. d. direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje. Poudarila je pomen celovite alkoholne politike, ki je v Sloveniji nujna, saj se uvrščamo v svetovni in evropski vrh po količini popitega alkohola na prebivalca, prav tako je finančno breme za državo veliko: »Ocena zdravstvenih in ostalih stroškov, povezanih s pitjem alkohola v Sloveniji, znaša v povprečju 228 mio € letno. Trošarine od alkohola znašajo cca. 103 mio € na leto.« Dotaknila se je epidemije COVID-19: “Ta se bo zagotovo odrazila tudi v porastu tveganega in škodljivega pitja alkohola.” Navedla je, da smo v Sloveniji po podatkih poročila Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2018, v zadnjih letih največ naredili na področjih preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola, vodenja in ozaveščanja, spremljanja alkoholne problematike, omejevanja dostopnosti do alkohola, preprečevanja negativnih posledic pitja in zastrupitev z alkoholom ter obravnave tveganega in škodljivega pitja in zasvojenosti v zdravstvu. “Korak nazaj je v Sloveniji zagotovo bila odločitev, da se lahko alkoholne pijače ponovno prodaja na športnih prireditvah,” je dodala. Omenila je novo poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, ki izpostavlja države vzhodne Evrope in srednje Azije, kjer so s stroškovno učinkovitimi ukrepi uspeli zmanjšati porabo alkohola na prebivalca.
V nadaljevanju je vodja projekta SOPA mag. Tadeja Hočevar povedala, da je bil eden izmed ciljev interdisciplinarnega projekta tudi priprava priporočil za javnozdravstveno ustrezno poročanje o alkoholu v medijih. Izpostavila je zavedanje, da so mediji posebej pomemben del celovite strategije zamejevanja alkoholne problematike v Sloveniji, saj sooblikujejo naš odnos do alkohola. Poudarila je, naj pijemo čim manj ali nič alkohola, saj ni varne meje pitja, ker vsako pitje prinaša tveganje: »Namesto tega raje izberimo zdravo alternativo, pojdimo ven na sprehod, se kako drugače telesno razgibajmo, vzemimo v roke knjigo ali si oglejmo dober film in podobno, pokličimo prijatelja in se pogovorimo, vzemimo si čas za umiritev, meditacijo, …«
Avtorice so povedale, da je v Sloveniji prisotna mokra kultura. To pomeni, da imamo sprejemajoč odnos do pitja alkohola, velik delež populacije pije čezmerno (skoraj vsak drugi Slovenec), alkohol je prisoten v kulturi in običajih ter je lahko dostopen, vzorci se prenašajo iz roda v rod, prav tako pa imamo v Sloveniji nezadostno število dokazano učinkovitih preventivnih programov.
Avtorice publikacije so mag. Tadeja Hočevar, dr. Pika Založnik, Karmen Henigsman in dr. Maja Roškar. Pri pripravi priporočil nas je podprlo Društvo novinarjev Slovenije. Priporočila opredeljujejo, na kaj je potrebno biti pozoren pri pripravi prispevkov, ki vsebujejo tematiko alkohola, čemu se je dobro izogibati, kako lahko še drugače pristopimo pisanju prispevkov, kakšno slikovno gradivo je v takšnih prispevkih neustrezno in kako učinkovito osveščamo javnost o škodljivosti alkohola, zdravih izbirah in virih pomoči ter navsezadnje tudi o pozitivnih zgodbah. Ključno je tudi prenašanje informacij, da pitje alkohola v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni in družbeni problem ter da so na voljo učinkoviti ukrepi za njegovo reševanje.
Podatki za Slovenijo:
V letu 2019 je registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca Slovenije starega 15 ali več znašala skoraj 11 litrov, kar preračunano pomeni 91 L piva in 48 L vina in 3 L žgane pijače. Vsak dan v Sloveniji izključno zaradi razlogov povezanih s pitjem alkohola umreta vsaj 2 osebi. Umrljivost prebivalcev Slovenije zaradi alkohola presega evropsko povprečje.
Več informacij najdete na spletni strani projekta SOPA www.sopa.si
