Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) uvršča rabo alkohola med ključne dejavnike tveganja za prezgodnjo smrt in breme bolezni, kar pomembno prispeva tudi k neenakostim v zdravju prebivalcev. Spremljanje podatkov o razširjenosti rabe alkohola in njenih posledicah je eno od desetih področij ukrepanja celovite alkoholne politike, ki jih SZO opredeljuje kot najpomembnejše.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je izdal novo znanstveno monografijo Poraba alkohola in zdravstvene posledice rabe alkohola v Sloveniji v obdobju 2013–2018, trendi. Trendi porabe alkohola kažejo, da ostaja ta v Sloveniji visoka in da se z njo uvršča med države Evropske regije SZO, ki prednjačijo po registrirani porabi čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, in v večini opazovanega obdobja tudi v primerjavi z Evropsko unijo. Sledijo poglavja, ki na osnovi epidemioloških podatkov o umrljivosti in hospitalizacijah zaradi izbranih, z rabo alkohola povezanih boleznih in sorodnih zdravstvenih problemih, prikazujejo del bremena zdravstvenih posledic rabe alkohola v Sloveniji po spolu in statističnih regijah. Tudi po umrljivosti zaradi alkoholu pripisljivih vzrokov je Slovenija nad povprečjem Evropske unije in nad povprečjem evropske regije SZO. Na koncu monografije je prikazana raba alkohola kot dejavnik tveganja za izgubljena zdrava leta življenja. Le-ta je v Sloveniji, ko je pokazala ocena Global Burden of Diseases, 2020 (Institute for Health Metrics and Evaluation), šesti najpomembnejši dejavnik tveganja za skupno breme bolezni.
Publikacija Poraba alkohola in zdravstvene posledice rabe alkohola v Sloveniji v obdobju 2013–2018, trendi
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
