Naj se vsako novo življenje začne brez alkohola

Alkohol, ki ga zaužije nosečnica, iz njenega krvnega obtoka skozi posteljico prosto prehaja v plodovo kri. Pri plodu alkohol doseže enako ali celo višjo koncentracijo kot pri nosečnici. Ker je plodova sposobnost presnove alkohola manjša, ostane in deluje v njegovem telesu tudi dlje časa. Alkohol lahko poškoduje otrokove možgane in druge telesne organe, odvisno od tega, kdaj med nosečnostjo mu je izpostavljen. Najbolj ranljivi so možgani, ki se razvijajo vso nosečnost. Poleg tega izpostavljenost alkoholu poveča tveganje za splav, mrtvorojenost, prezgodnje rojstvo, nizko porodno težo, nenadno smrt dojenčka, hkrati pa je tudi edini vzrok za spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD).

Štiri ključna sporočila glede alkohola in nosečnosti, ki temeljijo na znanstvenih spoznanjih:

1. Alkohol lahko škodi otrokovemu razvoju kadarkoli med nosečnostjo, saj se različni organi in telesni sistemi razvijajo v različnih obdobjih.
2. Med nosečnostjo ni varna nobena pijača, ki vsebuje alkohol, ne rdeče ali belo vino, ne pivo, liker ali druga alkoholna pijača. Odsvetovano je tudi pitje brezalkoholnih vin in piv, saj je v njih še vedno lahko do pol volumskega odstotka alkohola, kar predstavlja tveganje za vnos alkohola, četudi majhnih količin.
3. Glede na dozdajšnja dognanja ni znana količina alkohola, ki bi v nosečnosti bila varna. Tveganje, da bi škodovali nosečnosti in otroku, pa se povečuje sorazmerno s količino in pogostostjo pitja alkohola, še zlasti ob pitju večjih količin v krajšem času (t. i. popivanje).
4. Raziskave nakazujejo, da lahko tudi pitje alkohola pri moških pred spočetjem vpliva na kakovost semenčic in zdravje otroka. Čeprav so ti vplivi še predmet raziskav, je priporočljivo, da tudi bodoči očetje razmislijo o z opustitvi pitja alkohola v obdobju načrtovanja nosečnosti.

Želite izvedeti več?

Krajši oglas o pitju alkohola v nosečnosti iz kampanje Nazdravi življenju brez alkohola

Več o kampanji lahko preberete tukaj.

Kam po pomoč? Kliknite TUKAJ.

Infografike z več informacijami:

Fetalni alkoholni sindrom - podpora nosečnici

Festalni alkoholni sindrom - vsak trenutek šteje

Fetalni alkoholni sindrom - pogosta vprašanja

Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom je eden glavnih preprečljivih vzrokov za prirojene nepravilnosti pri otroku.

Kaj je FASD? FASD je skupno ime za različne prirojene nepravilnosti in razvojne motnje, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti zarodka ali ploda alkoholu. Posledice so lahko različne trajne telesne težave, kot so prirojene nepravilnosti na srcu, ledvicah, jetrih, prebavnem traktu, kosteh in endokrinem sistemu, težave z vidom in s sluhom, vedenjske in duševne motnje ter učne težave. Ker večina otrok s FASD nima tipičnih telesnih znakov, je prepoznavanje teh otrok težko. Nekatere motnje, kot so učne težave, postanejo opazne šele, ko otrok začne obiskovati šolo. Pri otrocih, pri katerih FASD ni prepoznan in ustrezne strokovne pomoči ne dobijo ali je ne prejmejo dovolj zgodaj, je večja verjetnost za razvoj nadaljnjih težav. Pri teh otrocih je večje tveganje, da bodo opustili šolanje, imeli težave v duševnem zdravju, kot odrasli posegali po alkoholu in drugih drogah, imeli težave v odnosih z drugimi ljudmi ter pri pridobivanju in ohranjanju zaposlitve ali kršili pravila. Nekateri med njimi tudi ne bodo sposobni samostojnega življenja.

FASD se kaže od osebe do osebe drugače. Na prisotnost, težo in obseg posledic poleg količine popitega alkohola, pogostosti pitja ter časa in trajanja izpostavljenosti alkoholu med nosečnostjo vplivajo še  nekateri drugi dejavniki. Odvisni so od matere (njena starost, presnova alkohola, telesna zgradba, splošno zdravstveno stanje, prehrana, stres, poseganje po drugih drogah, kajenje), otroka (njegova ranljivost – genetska dovzetnost) in tudi okolja. Ker je vsaka nosečnost drugačna, zanjo ni mogoče predvideti natančnih posledic pitja alkohola.

Po svetu naj bi na 1000 prebivalcev živelo skoraj 8 oseb s FASD, v Evropi, kjer je razširjenost FASD največja, pa skoraj 20. V Sloveniji ima po ocenah svetovne raziskave FASD 21 na 1000 otrok in mladostnikov, starih od 0 do 16,4 leta.

Kako lahko kot družba preprečujemo pojav FASD? Pitje alkohola med nosečnostjo je povezano s splošnim odnosom družbe do alkohola ter z vzorci pitja alkohola pred nosečnostjo ali pred prepoznano nosečnostjo. Zato je za preprečevanje pitja alkohola v nosečnosti in novih primerov FASD pomembno:

• zmanjšanje pitja alkohola v družbi, še zlasti popivanja, in spodbujanje družbenega okolja, ki podpira abstinenco od alkohola pri moških in ženskah;
• povečanje zavedanja javnosti o škodljivih vplivih izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom, k čemur prispevajo prave informacije glede vpliva alkohola na razvijajoči se plod, ki jih posredujejo zdravstveni strokovnjaki;
• pogovori z vsemi ženskami v rodni dobi o pitju alkohola in povezanih tveganjih ter o uporabi kontracepcije – kot kažejo tuje raziskave, ženske, s katerimi se zdravstveni strokovnjaki pred nosečnostjo pogovarjajo o teh temah, pogosteje uporabljajo kontracepcijo, bolje ocenjujejo svoje pivske navade in se včasih odločijo za opustitev tvegane rabe alkohola– vse to zmanjša tudi tveganje za FASD;
• odkrivanje oseb s tveganjem, pristop brez stigmatiziranja in spodbujanje opuščanja pitja alkohola na način, ki ne odvrača od iskanja pomoči;
• dosledna uporaba učinkovite kontracepcije pri spolnih odnosih, če partnerja pijeta alkoholne pijače, saj to zmanjšuje tveganje za nenačrtovano nosečnost in izpostavljenost ploda alkoholu, še preden ženska izve, da je noseča;
• zagotavljanje podpore partnerja, družine, prijateljev in okolice pri abstinenci od alkohola v času načrtovanja nosečnosti, med nosečnostjo ter tudi v obdobju dojenja;
• dosledno poročanje medijev, da lahko že pitje majhnih količin alkohola med nosečnostjo, ne glede na vrsto alkoholne pijače, predstavlja tveganje za otrokovo (in materino) zdravje in s tem ovreči razširjen mit, da so nekatere vrste ali količine alkohola bolj varne oziroma manj škodljive za mamo in otroka ali celo bolj zdrave;
• zmanjševanje stigme, tako povezane s pitjem alkohola v nosečnosti kot do mater otrok s FASD.

Video izjava dr. Maje Roškar

Video izjava  mag. Marjetke Hovnik Keršmanc