V Ljubljani se je v pretekli teden zaključila Prva nacionalna konferenca zdravstvene pismenosti z mednarodno udeležbo z naslovom »Od informacij do zaupanja: uresničevanje Nacionalne strategije zdravstvene pismenosti 2025-2035«.
Dvodnevni dogodek v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Ministrstva za zdravje je povezal domače in tuje strokovnjake, raziskovalce, odločevalce ter predstavnike zdravstvenih ustanov, izobraževanja, pacientskih organizacij in lokalnih skupnosti. V ospredju je bilo vprašanje, kako strokovna spoznanja in strateške usmeritve prenesti v rešitve, ki ljudem pomagajo razumeti zdravstvene informacije, sprejemati informirane odločitve in lažje dostopati do ustrezne podpore.
Zdravstvena pismenost vključuje znanje, motivacijo in spretnosti za iskanje, razumevanje, presojo in uporabo informacij pri odločitvah o zdravju. Pomembna je pri preprečevanju bolezni, zdravljenju in vsakodnevni skrbi za zdravje. Njena vloga se pokaže v konkretnih okoliščinah, ko mora posameznik razumeti navodila za uporabo zdravil, presoditi zanesljivost spletnih informacij, se odločiti za preventivni pregled ali poiskati pomoč v zdravstvenem sistemu.
Krepitev zdravstvene pismenosti zahteva tudi razvoj ustanov in storitev, ki se odzivajo na različne potrebe ljudi. Razumljiva komunikacija, pregledne poti do obravnave ter možnost postavljanja vprašanj so pomembni elementi kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. Zdravstvena informacija doseže svoj namen, ko jo človek razume in jo lahko uporabi v svojem življenju.
Konferenca je bila namenjena uresničevanju Nacionalne strategije zdravstvene pismenosti 2025-2035, ki zagotavlja okvir za povezano in dolgoročno delovanje na tem področju. Program je združil raziskovalna spoznanja, mednarodne izkušnje in primere iz slovenskega okolja. Posebna pozornost je bila namenjena organizacijski zdravstveni pismenosti, ki poudarja odgovornost zdravstvenih in drugih ustanov za dostopnost ter razumljivost informacij in storitev.
Razprave so obravnavale komuniciranje v zdravstvu, podporo ljudem s kroničnimi boleznimi, zdravstveno pismenost v različnih življenjskih obdobjih ter sodelovanje med zdravstvom, izobraževanjem, civilno družbo in lokalnimi skupnostmi. Predstavljen je bil tudi projekt ZaPrePis, ki povezuje krepitev zdravstvene pismenosti z učinkovitejšim obvladovanjem kroničnih bolezni. Primeri iz prakse so prikazali različne možnosti za vključevanje zdravstvene pismenosti v preventivne programe, zdravstveno obravnavo in dejavnosti v skupnosti.
Pomemben del programa je bil namenjen digitalni zdravstveni pismenosti. Digitalne storitve odpirajo nove možnosti za dostop do informacij in zdravstvene obravnave, njihova uporaba pa zahteva ustrezno znanje in podporo. Pri njihovem razvoju je zato treba upoštevati razlike v digitalnih spretnostih ter zagotoviti pomoč ljudem, ki se pri uporabi teh storitev srečujejo s težavami. Podobno velja za zdravstvene informacije, ki morajo biti prilagojene različnim jezikovnim, kulturnim in življenjskim okoliščinam uporabnikov.
Pred konferenco je 5. in 6. oktobra v Ljubljani potekalo tudi 22. srečanje mreže M-POHL, akcijske mreže Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo za merjenje zdravstvene pismenosti prebivalstva in organizacij. Srečanje je NIJZ organiziral skupaj s sopredsedujočima mreži in njenim mednarodnim koordinacijskim centrom.
Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj sodelujočih držav, raziskovanju zdravstvene pismenosti ter uporabi ugotovitev pri oblikovanju politik in razvoju storitev. Predstavljen je bil tudi slovenski model centrov za krepitev zdravja in njihova vloga pri preprečevanju kroničnih bolezni ter podpori ljudem pri skrbi za zdravje. Povezava obeh dogodkov je omogočila neposredno izmenjavo mednarodnih spoznanj in slovenskih izkušenj iz prakse.
Krepitev zdravstvene pismenosti je skupna naloga številnih področij in ustanov. Konferenca je ponudila prostor za njihovo povezovanje ter za razvoj pristopov, ki ljudem omogočajo dejavnejšo vlogo pri skrbi za zdravje. Uspešnost teh prizadevanj se pokaže v vsakodnevni izkušnji posameznika, v jasnejšem pojasnilu, lažjemu dostopu do pomoči in večjemu zaupanju v zdravstveno obravnavo.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
