Duševno zdravje

07. 04. 2017

Ob svetovnem dnevu zdravja je bilo v Celju, v Narodnem domu, osrednje nacionalno strokovno srečanje, ki se ga je udeležilo 250 strokovnjakov iz vseh regij in različnih resorjev.

Srečanje je organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z Mestno občino Celje in projektom Celje Zdravo mesto. Dogodek je privabil v Celje toliko udeležencev tudi zaradi aktualnosti tematike: strokovnjaki so pozornost usmerili v problematiko depresije skozi vsa življenjska obdobja, v njeno prepoznavanje, obravnavo in obvladovanje.

Vsi strokovni prispevki so se povezovali s temeljno orientacijo, da je depresijo pomembno kar najhitreje prepoznati, jo ustrezno zdraviti in preprečevati morebitna poslabšanja in ponovitve. Za razumevanje depresije je ključno tudi ozaveščanje in sporočanje pravilnih informacij o depresiji. Po nekaterih ugotovitvah strokovnjakov se le okoli polovica oseb, ki jih težave v duševnem zdravju ovirajo v njihovem vsakodnevnem življenju, obrne po strokovno pomoč.

»Depresija je bolezen, ki predstavlja razsežen problem na področju javnega zdravja. Depresija ni značajska šibkost ali pomanjkljivost, je bolezen, ki lahko prizadene vsakogar – ljudi vseh starosti in kjerkoli v svetu. Mnogokrat ne zmoremo odprto spregovoriti o čustvenih stiskah in posledično ne poiščemo strokovne pomoči. Pomembno je zavedanje, da je depresija ozdravljiva in da poznamo več učinkovitih načinov zdravljenja. V javnozdravstvenih pristopih si prizadevamo za varovanje in krepitev duševnega zdravja, tudi, da bi čim več ljudi poiskalo in tudi prejelo ustrezno pomoč,« je dejal prim. prof. dr. Ivan Eržen, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pomen organizirane skrbi za duševno zdravje sta poudarila tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in prim. Jana Govc Eržen, koordinatorka projekta Celje Zdravo mesto. Področje skrbi za duševno zdravje mora vsebovati usklajen medsektorski pristop na ravni države – jasno opredeljene naloge in prioritete, pristojnosti in odgovornosti. Prizadevanja za podporo varovanju duševnega zdravja, ki je pogosto spregledano in stigmatizirano, je poudarila tudi Tanja Mate, generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na Ministrstvu za zdravje. Globalni vpogled v depresijo kot javnozdravstveni problem v Evropi je predstavil dr. Matt Muijen, predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije. Po ugotovitvah strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije lahko depresijo preprečujemo in zdravimo ob relativno nizkih stroških. Podatki pa med drugim razkrivajo, da celo v državah z visokimi prihodki skorajda 50 odstotkov ljudi z depresijo ne prejme ustreznega zdravljenja. Predavateljica Nuša Konec Juričič, zdravnica in vodja celjske regijske skupine za preprečevanje samomora, je poudarila je pomen skupnostnega pristopa k duševnemu zdravju in preventivnih pristopov za različne ranljive skupine. Kot kažipot za delovanje v prihodnosti je izpostavila usmerjenost programov v krepitev psihične odpornosti, razvijanje socialnih veščin in notranjih virov, ki nam lahko pomagajo pri obvladovanju vsakdanjega življenja.

Depresija je bolezen, za katero sta značilni dolgotrajna žalost in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih običajno uživamo, ob tem pa je ovirano tudi naše vsakodnevno delovanje, ko s težavo poskrbimo za vsakdanja opravila. Takšne težave trajajo vsaj dva tedna. Osebe z depresijo se običajno soočajo tudi z izgubo energije, spremembo teka in spanja, tesnobo, zmanjšano zmožnostjo koncentracije, neodločnostjo, nemirom, občutkom nevrednosti, krivdo, brezupom, mislimi na samopoškodovanje ali samomor. Depresija je pogosta motnja razpoloženja, ki pa jo lahko zdravimo. Poznamo več učinkovitih načinov zdravljenja. Zdravimo jo s pogovornimi terapijami (z različnimi oblikami psihoterapije), z zdravili (antidepresivi) ali s kombinacijo psihoterapije in zdravil. Več o virih pomoči na naslovu Nacionalnega inštituta za javno zdravje: www.nijz.si/dusevnozdravje-pomoc.

Predavatelji so se na strokovnem srečanju dotaknili značilnosti depresije v različnih življenjskih obdobjih: depresije pri odraslem (psihiater Dušan Lunder), poporodne depresije (psihiatrinja Marjeta Blinc Pesek) in depresije pri starostnikih (psihiatrinja Mateja Strbad). O psihoterapiji oseb z depresijo je predavala psihologinja in psihoterapevtka Alenksandra Meško, o odkrivanju oseb z depresijo v referenčnih ambulantah diplomirana medicinska sestra Nataša Medved, o psihoedukativnih delavnicah psihologinja Maruša Naglič, metode sproščanja pa je prikazala psihologinja mag. Alenka Tančič Grum.

Duševno zdravje

Svetovni dan zdravja 2017: Spregovorimo o depresiji, poiščimo pomoč

Video: Nace Junkar - Iskreno o depresiji

Dodatne povezave:

Video: Black Dog