Spremljanje porabe zdravil je eno izmed pomembnih področij javnega zdravja ter prispeva k odgovornejšemu predpisovanju in uporabi zdravil. Zaradi mednarodne primerljivosti za spremljanje predpisovanja zdravil uporabljamo Anatomsko - terapevtsko - kemijsko (ATC) klasifikacijo na petih nivojih ATC klasifikacije.  Poraba je stroškovno ovrednotena, prikazani so tudi trendi predpisovanja, zdravil po posameznih glavnih anatomskih skupinah ATC klasifikacije ter razlike v predpisovanju po posameznih statističnih regijah.

Pomemben doprinos v poročilu predstavljajo tudi grafični prikazi porabe zdravil in deleža prebivalcev, ki jemlje posamezna zdravila v obliki slikovnih prikazov (infografike).  

V letu 2019 je bilo izdanih skoraj 18,5 milijonov receptov za ambulantno predpisana zdravila v vrednosti 542 milijonov EUR, indeks 105. Vsak prebivalec Slovenije je v povprečju prejel 8,85 recepta s predpisanimi zdravili  v skupni vrednosti 259,5 evrov.  

Največ receptov je bilo v letu 2019 predpisanih za bolezni srca in ožilja (25,6 % vseh receptov, 2.269 receptov/1000 prebivalcev), za zdravila z delovanjem na živčevje (18,7 % vseh receptov, 1.651 receptov/1000 prebivalcev)) ter zdravila za bolezni prebavil in presnove (13,5 % vseh receptov, 1.191 receptov/1000 prebivalcev). 

V Sloveniji je izdanih povprečno 8.849 receptov na 1000 prebivalcev. Največ receptov je bilo predpisanih v pomurski regiji (24,7 % nad slovenskim povprečjem), najmanj receptov pa je bilo predpisanih v osrednjeslovenski regiji (11 % manj od povprečja).  Pod slovenskim povprečjem po številu predpisanih receptov na 1000 prebivalcev so še gorenjska, goriška in obalno-kraška regija, ostale regije pa so nad povprečjem.

Med zdravili za bolezni srca in ožilja (ATC skupina C) so največji delež zavzemala zdravila z delovanjem na renin - angiotenzinski sistem (C09),  ki se uporabljajo pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem. Jemlje jih 19,1 % prebivalstva (1,76 milijonov receptov), največ v pomurski in posavski regiji. Za zdravljenje hipertenzije se pogosto sočasno uporabljajo zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem (C09) in zaviralci kalcijevih kanalčkov (C08). Kar 20,2 odstotka populacije prejema vsaj eno od obeh zdravil.

Sledijo zdravila za spreminjanje ravni serumskih lipidov (C10), predvsem statini, ki jih prejema 12 % populacije (preko 960 tisoč receptov), največ v pomurski in zasavski statistični regiji.

Preko 851 tisoč receptov pa je bilo predpisanih za antagoniste adrenergičnih receptorjev (C07), ki se predpisujejo za zdravljenje visokega krvnega pritiska (hipertenzije), zdravljenje angine pektoris ter zdravljenja stabilnega kroničnega srčnega popuščanja.

Od zdravil z delovanjem na živčevje (ATC skupina N) so največji odstotni deleži v številu receptov pripadali analgetikom (N02) s 41,2 %, največ drugim analgetikom in antipiretikom, sledijo opioidi. Na drugem mestu so psiholeptiki (N05) s 26,6 %, največ anksiolitiki, na tretjem pa psihoanaleptiki (N06) s 20,5 % deležem, največ je bilo predpisanih antidepresivov. 

Najbolj pogosto predpisana učinkovina skupine N je bil paracetamol s 678,9 tisoč recepti (19,7 % delež vseh receptov skupine N), sledita natrijev metamizolat ter kombinacija tramadola in paracetamola. 

Povprečno je anksiolitike (N05B) prejemalo 6,7 % populacije, vse predpisane učinkovine so bile benzodiazepini (N05BA). Najpogosteje predpisane učinkovine med anksiolitiki so bile alprazolam, bromazepam in diazepam. Trend porabe anksiolitikov v zadnjih 15 letih postopno pada.

V skupini psihoanaleptikov so najpogosteje predpisovali antidepresive (N06A), povprečno je antidepresive prejemalo 7,1 % populacije. Najpogosteje predpisani antidepresivi so že vrsto let iz skupine selektivnih zaviralcev privzema serotonina (N06AB), in sicer zdravila z escitalopramom. Največ so antidepresive predpisovali v zasavski in goriški regiji, sledita koroška in pomurska regija.

V skupini zdravil za bolezni prebavil in presnove (ATC skupina A), kjer je bilo predpisanih skoraj 2,5 milijona receptov in je razdeljena v 16 podskupin je bila najvišja poraba zdravil za kislinsko pogojene bolezni (A02) (skoraj 964 tisoč receptov), predvsem zdravila za zdravljenje peptične razjede in refluksne bolezni (zaviralci protonske črpalke – A02BC). Ta zdravila jemlje poprečno 16 % prebivalcev Slovenije, največja poraba je bila v podravski in koroški regiji.

Zdravila za zdravljenje diabetesa (A10) prejema 5,3 % oseb, od tega peroralne antidiabetike 4,6 % populacije, najvišja poraba je bila v posavski in zasavski regiji. Inzuline in analoge pa prejema 1,6 % populacije, največ v zasavski regiji.

Predpisanih je bilo skoraj 1,1 milijon receptov za zdravila za bolezni dihal (ATC skupina R), ki so razvrščena v 6 skupin. Največ je bilo predpisanih zdravil za obstruktivne pljučne bolezni (R03) ter zdravil iz skupine antihistaminikov za sistemsko zdravljenje (R06). Od zdravil za obstruktivne pljučne bolezni so bili najpogosteje predpisani inhalacijski andrenergiki (R03A).  Petino receptov je bilo predpisanih za bronhoselektivne agoniste adrenergičnih receptorjev beta-2 (R03AC). V skupini drugih zdravil za obstruktivne pljučne bolezni za inhaliranje (R03B) je bilo predpisanih največ zdravil, ki so vsebovala glukokortikoide (R03BA). Zdravila za obstruktivne pljučne bolezni je prejemalo 7,5 % prebivalcev Slovenije.

Antihistaminiki za sistemsko zdravljenje so v letu 2019 predstavljali 27,4 % delež v številu receptov, prejemalo jih je 23,9 % prebivalcev Slovenije Največ je bilo izdanih zdravil iz skupine drugih antihistaminikov za sistemsko zdravljenje (R06AX).

Predpisanih je bilo več kot 1 milijon receptov s predpisanimi zdravili za sistemsko zdravljenje infekcij (ATC skupina J). Večina, kar 93,4 % receptov je bilo predpisanih zdravil za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij (J01). Najpogosteje predpisana zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij v letu 2019 so bili betalaktamski antibiotiki, penicilini (J01C), med njimi so bili najpogosteje predpisani edini širokospektralni antibiotik amoksicilin (J01CA04) ter kombinacijo z zaviralcem laktamaz beta.

V skupino drugih beta-laktamskih antibiotikov (J01D) so uvrščeni cefalosporini.

Druga podskupina glede na porabo v letu 2019 so skupina makrolidov, linkozamidov in streptograminov (J01F). Med njimi so bili najpogosteje predpisani makrolidni antibiotiki (J01FA),  zdravila z azitromicinom (J01FA10) na 97 tisoč receptih in klaritromicinom (J01FA09) na 22,9 tisoč receptih. V letu 2019 je 26,4 % oseb prejele vsaj en recept za zdravila iz skupine zdravil za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij.

Celotno poročilo je dosegljivo na naslednji povezavi.