Največ sladkorjev zaužijemo s sladkimi pijačami in slaščicami – najbolj ogroženi so otroci

V raziskavo je bilo vključenih 1.248 prebivalcev Slovenije, starih med 10 in 74 let. Ugotovili smo, da 44% mladostnikov, 16% odraslih in 19% starejših prebivalcev zaužije več kot 10% energije iz prostih sladkorjev, medtem ko je z upoštevanjem novejših strožjih priporočil stanje precej slabše. Kar pri 87% mladostnikih smo ugotovili, da je bil dnevni vnos energije s prostimi sladkorji višji od 5%. Mladostniki sicer največ prostih sladkorjev zaužijejo s sladkimi pijačami in sadnimi sokovi, tortami, kolači in pecivom ter mlečnimi izdelki. Med odraslimi in starostniki glavni vir prostih sladkorjev prav tako predstavljajo sladke pijače in torte, kolači in pecivo, na tretjem mestu pa sta se znašla med in namizni sladkor. Raziskava je pokazala, da so z vidika prekomernega uživanja prostih sladkorjev najbolj problematični otroci oz. mladostniki, kar lahko vodi v različne zdravstvene težave. Ključen nasvet je spodbujanje izbiranja manj sladkih živil, manjših porcij in manj pogosto uživanje takšnih živil.

Doc. Dr. Matej Gregorič, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je dodal »Študije so pokazale, da prekomerno uživanje prostih sladkorjev prinaša neželene učinke na zdravje tudi neodvisno od prekomerne telesne mase, zato nas primerna telesna masa ne sme zavesti k nezdravemu prehranjevanju. Uživanje prostih sladkorjev je sicer tudi eden izmed glavnih razlogov za razvoj zobne gnilobe in z njo povezanih težav z ustno votlino, ki so v sodobnem svetu ena izmed najbolj razširjenih zdravstvenih tegob že pri otrocih.«

Izboljševanje prehranskih navad je pomembno, ker s tem spreminjamo dejavnike, ki vplivajo na razvoj vrste nenalezljivih bolezni. Doc. dr. Jelka Zaletel, NIJZ: »Visoki prehranski vnosi prostega sladkorja na dolgi rok preko povečevanja telesne teže povečujejo tudi tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Prav zdaj v Sloveniji izvajamo nacionalno raziskavo ‘Odkrijmo sladkorno’, s katero želimo natančneje ugotoviti razširjenost še neprepoznane sladkorne bolezni v posameznih skupinah prebivalstva. Po trenutnih podatkih imamo v Sloveniji približno 136.900 oseb s sladkorno boleznijo, velika večina ima sladkorno bolezen tipa 2, preliminarni rezultati nove raziskave pa kažejo, da jih je še precej več, saj pri mnogih sladkorna bolezen še ni odkrita. Ob naraščajoči prevalenci sladkorne bolezni je zelo pomembno, da z izboljševanjem življenjskega sloga zmanjšamo dejavnike tveganja za razvoj te bolezni, ki zelo spremeni življenja bolnikov.«

Glede na rezultate raziskav ugotavljajo, da je smiselno nadaljevati z izvajanjem ukrepov nacionalnega programa Dober tek Slovenija ter z ozaveščanjem prebivalstva o negativnih posledicah uživanja prostih sladkorjev, če želimo izboljšati javno-zdravstveno sliko Slovenije. Doc. Dr. Matej Gregorič, NIJZ: »Hkrati so za dosego želenih rezultatov ključni tudi učinkoviti ukrepi na institucionalni ravni, kot je še dodatno omejevanje njihove dostopnosti na primer v šolah, bolnišnicah, domovih za starejše, hkrati pa potrošnikom omogočiti čim boljšo razpoložljivost najbolj prodajanih živil, ki bi imela izboljšano in za zdravje bolj koristno sestavo. Čeprav so sladke pijače dokazano glavni vir sladkorjev, pa smo lahko zadovoljni že s tem, da njihovo uživanje v zadnjih letih opazno upada tako med mladostniki kot tudi med odraslimi. Seveda se s tem še ne smemo prehitro zadovoljiti, saj še vedno obstaja določen delež populacije, ki jih uživa v pretiranih količinah.«

Celoten prispevek je dosegljiv na naslednji povezavi.

Video: Ali nam sladkor škodi? je dosegljiv na naslednji povezavi.

Nasvete za bolj zdrave prehranske izbire lahko najdete na nacionalnem portalu www.prehrana.si, odličen pripomoček za preverjanje količine sladkorja v živilih in pijačah pa je tudi brezplačna mobilna aplikacija #VešKajJeš.