Uresničevanje spolnih in reproduktivnih pravic žensk: za dobro zdravje in kakovostno življenje brez spolnega in reproduktivnega nasilja

Kaj je spolno in reproduktivno nasilje?

Spolno nasilje so vsa dejanja, povezana s spolnostjo, ki jih oseba čuti kot prisilo; med drugim vsak spolni akt ali poskus spolnega akta brez svobodne in zavestne privolitve osebe. Gre za prisilo, grožnjo, manipulacijo ali izkoriščanje z namenom doseči spolno dejanje. Spolno nasilje je vsakršno vedenje, ki ga oseba doživlja kot vdor v njeno telesno integriteto, in ki omejuje njeno pravico do odločanja o lastnem telesu ter prekorači osebne meje.

Društvo za nenasilno komunikacijo opozarja: “Pomembno je, da spolnega nasilja ne povezujemo zgolj s fizično prisilo oziroma s silo ter da se ne osredotočimo na to, ali žrtev morda ni izrazila svojega nestrinjanja. Velikokrat je za žrtve v trenutku napada varneje, če se ne upirajo, kar pa ne pomeni, da so na zlorabo pristale. Spolno nasilje se pogosto dogaja tudi v partnerski zvezi, kjer povzročitelji večinoma uporabljajo bolj prikrite oblike prisile.” (Društvo za nenasilno komunikacijo, b. d.)

Nekaj primerov spolnega nasilja:

• posilstvo ali poskus posilstva,
• spolno nadlegovanje (npr. neželeni dotiki, pripombe itd.),
• spolno izkoriščanje ali prisilna prostitucija,
• prisilni spolni odnosi v partnerski ali zakonski zvezi,
• spolno nasilje v vojni ali oboroženih spopadih,
• zahteva po spolnem odnosu v zameno za zaposlitev, za napredovanje v službi in podobno,
• prisilno razkazovanje spolnih organov ali snemanje brez privolitve idr.

Gre torej za napad na spolno integriteto in dostojanstvo osebe (World Health Organization, 2013).

Reproduktivno nasilje je posebna oblika nasilja na podlagi spola, ki je usmerjeno proti reproduktivni avtonomiji, pravici, ki jo varuje mednarodno pravo.

Reproduktivno nasilje pomeni poseganje v pravico ženske, da se svobodno odloča o reprodukciji; torej o nosečnosti, rojstvu otrok, kontracepciji. Pomeni tudi poseganje v njeno pravico do dostopa do zdravstvenih storitev ter informirane izbire v zdravstveni oskrbi. Gre za zlorabo ženskih reproduktivnih zmožnosti ali njihovo omejevanje. Posledice reproduktivnega nasilja so lahko enako globoke, škodljive in dolgotrajne kot posledice drugih oblik nasilja; lahko tudi še okrepijo posledice drugih oblik nasilja.

Nekaj primerov reproduktivnega nasilja:

• prisilna nosečnost,
• prisilna prekinitev nosečnosti,
• prisilna sterilizacija,
• preprečevanje uporabe kontracepcije in odvračanje od njene uporabe; manipulacije, ki zmanjšajo učinkovitost kontracepcijskih sredstev ali njihovo uničenje,
• nadzor nad dostopom do babiške ali zdravstvene oskrbe ter ginekološko-porodniške oskrbe,
• onemogočanje dostopa do ustrezne zdravstvene oskrbe v nosečnosti ali med porodom; do zdravstvenih storitev, povezanih z reproduktivnim zdravjem,
• poseganje v avtonomijo pri dojenju, omejevanje dojenja ali prisiljevanje k dojenju.

Gre za nadzor nad reproduktivnimi odločitvami, pogosto z namenom ohraniti nadzor nad osebo ali omejiti svobodo odločanja (UN Women & Global Justice Center, 2024).

Spolno in reproduktivno nasilje je potrebno prepoznavati in ga preprečevati; gre za zavezo k uresničevanju spolnih in reproduktivnih pravic, ki jih opisujemo v nadaljevanju.

Kaj so spolne in reproduktivne pravice?

Spolne in reproduktivne pravice vključujejo različna področja, kot so spolnost, enakost spolov, partnerstvo, materinstvo, očetovstvo, starševstvo. Predstavljajo enega pomembnih temeljev za krepitev možnosti za dobro telesno in duševno zdravje, večjo kakovost življenja in boljše medosebne odnose, enakost in enakopravnost. V samem bistvu spolnih in reproduktivnih pravic je zagotovilo, da se posameznice in posamezniki brez strahu, diskriminacije, prisil ali drugih vrst nasilja informirano odločajo o svojem telesu, storitvah zdravstvenega varstva in morebitnem starševstvu. Spolno in reproduktivno zdravje je temeljnega pomena za splošno zdravje in dobrobit posameznikov, parov in družin ter za socialni in gospodarski razvoj skupnosti in držav  (World Health Organization. Health topics. Reproductive health., b. d.).

Pravice, povezane s spolnim in reproduktivnim zdravjem, veljajo za oba spola v vseh starostnih obdobjih. Ker pa so povezane z dejanskim položajem žensk, ki ga še vedno zaznamuje tudi neenakost spolov, in s specifičnimi biološkimi reproduktivnimi zmožnostmi, smo ženske na tem področju ranljivejše. Da bi osvetlili pomen spolnih in reproduktivnih pravic žensk in opozorili na njihovo uresničevanje, se v okviru obeleževanja mednarodnih dni, posvečenih boju proti nasilju nad ženskami, osredotočamo tudi na to tematiko.

Spolne in reproduktivne pravice sodijo med temeljne človekove pravice in svoboščine. Določajo in zagotavljajo jih mednarodno obvezujoče pogodbe (med drugimi Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Istanbulska konvencija) in Ustava RS. Spolne in reproduktivne pravice so elementarni del človekovih pravic. Odbor za ekonomske, socialne in kulturne pravice in Odbor za odpravo diskriminacije žensk sta jasno navedla, da pravica žensk do zdravja vključuje njihovo spolno in reproduktivno zdravje (United Nations Human Rights, n.d.).

Neenakost spolov in omejevanje spolnih in reproduktivnih pravic žensk sta tesno povezana. Pomanjkljivo zagotavljanje spolnih in reproduktivnih pravic ali njihova odsotnost pomenijo kršitev pomembnih mednarodnih zavez. EU parlament je formalno potrdil, da kršitve spolnih in reproduktivnih pravic pomenijo obliko nasilja nad ženskami in deklicami, ter pozval članice, naj odpravijo vse ovire (European Parliament, 2021).

Nekaj več o posameznih spolnih in reproduktivnih pravicah žensk

Na prvem mestu je pravica do življenja: v kontekstu spolnih in reproduktivnih pravic jo razumemo kot zavezo, da nobena ženska ne umre zaradi spolno prenosne okužbe, nosečnosti, poroda, raka na prsih ali materničnem vratu, ker ne bi imela ustreznega dostopa do informacij, svetovanja in primernih zdravstvenih storitev najvišje možne kakovosti, ki jih je mogoče zagotoviti.

Med spolne in reproduktivne pravice se uvršča pravica do zdravega, varnega, sporazumnega in zadovoljujočega spolnega življenja. Pri tem z vidika zdravstva mislimo na to, da morajo biti zagotovljene ustrezne storitve, ki omogočajo avtonomne odločitve posameznice, vključno z izbiro najprimernejše kontracepcijske metode. To pomeni, da imajo ženske pravico do obveščenosti in dostopnosti do varnih, učinkovitih in zanje sprejemljivih metod načrtovanja družine po njihovi izbiri ter do drugih zakonitih metod uravnavanja rodnosti po njihovi izbiri. Ženske imajo pravico do varne prekinitve nosečnosti.

Pomembna reproduktivna pravica je tudi možnost imeti otroke in se svobodno odločati, če bi imeli otroke ter kdaj in kako bodo to storili. Pravica ženski zagotavlja svobodno odločitev o rojstvu otroka, pri tem je pomembno poudariti, da ima pravico, da se odloči, ali želi postati mama ali ne, in kdaj bi to želela uresničiti. To pomeni tudi, da ima vsaka pravico, da se svobodno in odgovorno odloča o številu otrok in o razmiku med rojstvi posameznih otrok. Ženske za uresničevanje te pravice potrebujejo možnosti za kakovostno informiranje, da lahko sprejmejo odgovorno odločitev.

Pomemben vidik spolnih in reproduktivnih pravic je tudi pravica do varnega materinstva, vključno z ustreznimi zdravstvenimi storitvami med nosečnostjo, porodom in v času zgodnjega materinstva. V zadnjih dveh desetletjih se Svetovna zdravstvena organizacija še posebej posveča tematiki kakovostne obporodne oskrbe in podpira uresničevanje koncepta spoštljive porodne oskrbe (»respectful maternity care«). S tem je povezana sodobna opredelitev pravic ženske na poti v materinstvo: »Nosečnica, porodnica in novorojenček imajo pravico do skrbne, varne, primerne, vestne, ustrezne, učinkovite, pravočasne, spoštljive, vključujoče, osebnostno in kulturno občutljive obporodne zdravstvene obravnave najvišje kakovosti, ki jo je mogoče zagotoviti, in s tem do najvišje dosegljivih ravni njenega in otrokovega telesnega in duševnega zdravja in njunega varovanja.« (prirejeno po: Drglin & Šimnovec, 2022, str. 9).

Spolne in reproduktivne pravice vključujejo pravico do zdravljenja zaradi spolno prenosnih bolezni in neplodnosti.

Pomembno je izpostaviti tudi, da nobena ženska ne sme biti sterilizirana proti svoji volji.

Z naštetimi pravicami so povezane tudi pravice do spoštovanja zasebnosti, do svobodne misli, do koristi znanstvenega napredka, do svobode izbiranja in politične participacije.

Spolne in reproduktivne pravice in Cilji trajnostnega razvoja

Spolne in reproduktivne pravice so neposredno povezane s Cilji trajnostnega razvoja. Cilji trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals, SDGs) so skupek ciljev mednarodnega razvoja v prihodnosti. Zasnovali so jih pri Organizaciji združenih narodov. Na skupščini OZN o trajnostnem razvoju je bila septembra 2015 sprejeta Agenda 2030 za trajnostni razvoj. Uravnoteženo združuje tri razsežnosti trajnostnega razvoja – ekonomsko, socialno in okoljsko. Gre za 17 ciljev trajnostnega razvoja s kar 169 specifičnimi cilji. Cilji trajnostnega razvoja zamenjujejo razvojne cilje novega tisočletja, ki so potekli ob koncu leta 2015. Agenda 2030 je univerzalna; njene cilje bo treba doseči do leta 2030, morale jih bodo uresničiti vse države sveta.

Med Cilji trajnostnega razvoja, ki jih v kontekstu spolnih in reproduktivnih pravic še posebej izpostavljamo, so

Dobro zdravje (3. cilj): Treba je poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih. Spolno in reproduktivno zdravje sta sestavni del zdravega življenja in dobrega počutja.

Kakovost izobraževanja (4. cilj): Vsem ljudem je treba enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar. Kakovostna spolna vzgoja je pomemben del izobraževanja, dostopnega vsem.

Enakost spolov (5. cilj): Doseči je treba enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic. Ta cilj je neposredno povezan s spolnimi in reproduktivnimi pravicami žensk. V letu 2025 smo ob obeležitvi Svetovnega tedna dojenja izpostavili še en pomemben vidik, pravico do uresničevanja odločitve za dojenje, ki je edinstvena pravica žensk. Družba naj ženskam omogoča dobre prakse dojenja in jih pri tem podpira. Izkušnja dojenja je lahko za mater izpolnjujoča in jo opolnomoči, obenem pa ima nadzor nad tem, kako hrani svojega otroka. Zagotoviti pa je potrebno tudi svobodno izbiro matere za dojenje ali drugačno hranjenje dojenčka, brez pritiskov in prisile.

Zmanjšati neenakosti (10. cilj): Treba je zmanjšati neenakosti znotraj držav in med njimi. Ta cilj  je pomemben tudi z vidika obstoječe globalne neenakosti spolov, z velikimi razlikami glede te problematike med državami.

Mir in pravičnost in močne institucije (16. cilj): Spodbujati je treba miroljubne in odprte družbe za trajnostni razvoj, vsem omogočiti dostop do pravnega varstva ter oblikovati učinkovite, odgovorne in odprte ustanove na vseh ravneh. To med drugim pomeni krepitev storitev zdravstvenega varstva, ki so dostopne in kakovostne.

Kršitve spolnih in reproduktivne pravic

Spolne in reproduktivne pravice se kršijo povsod po svetu, v državah v razvoju in tudi v razvitih državah.

Kljub številnim naporom spolne in reproduktivne pravice niso kar samodejno zagotovljene, niti v razvitih državah. Dostop do kontracepcije, zdravstvenih storitev in ustreznih informacij ostajajo izziv v številnih državah, razlike med državami in znotraj držav so velike. Za polno uresničevanje pravic je potreben sistemski pristop — zakonodaja, financiranje, izobraževanje, odprava stigme in usmerjena podpora ranljivim skupinam.

Tudi v Evropi se soočamo s številnimi težavami, povezanimi s spolnim in reproduktivnim zdravjem:

• Obstajajo nepravične razlike v spolnem in reproduktivnem zdravju zaradi spola in socialno ekonomskih neenakosti, npr. izobrazbe, poklica, dohodka, etične, verske pripadnosti (Council of Europe. (b. d.)).
• Obstaja neenak dostop do ustreznih, sodobnih in točnih informacij s področja spolnega in reproduktivnega zdravja in do izbire zanesljivih in varnih kontracepcijskih metod (Euronews, 2023).
• Če mladi in odrasli nimajo kakovostnega izobraževanja o spolnosti in reproduktivnem zdravju, so bolj izpostavljeni neželenim nosečnostim, spolno prenosnim okužbam in kršitvam pravic. Tudi v EU obstaja pomanjkljivo uvajanje vsebin s tega področja v izobraževalne sisteme, npr. v obliki kakovostne spolne vzgoje (European Parliament, 2022).

Informirajmo se in delujmo v dobro žensk

Uresničevanje pravic, povezanih s spolnim in reproduktivnim zdravjem, je pomembno z vidika dobrega zdravja in kakovosti življenja posameznic, hkrati pa tudi za dobro reševanje zdravstvenih izzivov z vidika javnega zdravja. Povratno prispeva k zmanjševanju neenakosti med spoloma.

Zdravstveni strokovnjaki imajo zelo pomembno vlogo pri oblikovanju kar najboljših možnosti za uresničevanje spolnih in reproduktivnih pravic žensk. Podpirati je treba razvoj in delovanje strokovnih področij, ki so ključno povezana s spolnimi in reproduktivnimi pravicami, na primer babištva ter ginekologije in porodništva, in si prizadevati za kakovostne in dostopne storitve. Zagotoviti je treba dobre pogoje za kakovostno delo zdravstvenih strokovnjakov: informiranje, podporo, svetovanje, zdravljenje in prepoznavo ter obravnavo nasilja nad ženskami, vključno s spolnim nasiljem in omejevanjem reproduktivnih pravic s strani partnerja ali družine. Kot družba pa si moramo prizadevati za avtonomijo žensk: potrebujejo zagotovilo in resnične možnosti, da se brez strahu, diskriminacije in nasilja informirano odločajo o svojem telesu, spolnosti in materinstvu.

Za pomoč se lahko obrnete na:

• center za socialno delo,
• policijo,
• nevladne organizacije s področja preprečevanja nasilja (npr. Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja; Društvo za nenasilno komunikacijo idr.).
• Na voljo je tudi anonimna e-prijava nasilja v družini.