Merila za vrednotenje intervencij na področju javnega zdravja

Kronične nenalezljive bolezni, med katerimi prevladujejo srčno-žilna obolenja ter rak, po evropskih državah kot tudi v Sloveniji še vedno predstavljajo najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Po zadnjih znanstvenih raziskavah bi se lahko približno dve tretjini prezgodnih smrti preprečilo z upoštevanjem učinkovitejših javnozdravstvenih ukrepov (OECD, 2022). Enega izmed tovrstnih pristopov predstavljajo dobro razviti ter razširjeni preventivni programi oz. intervencije na področju javnega zdravja. Javnozdravstvene intervencije naslavljajo programe, prakse, projekte in kampanje, ki so usmerjeni k različnim ciljnim skupinam prebivalstva z namenom varovanja in krepitve zdravja ter preventive oz. preprečevanja nastanka bolezni (Zaletel-Kragelj et al., 2023). S svojimi dejavnostmi, strategijami in taktikami posegajo v družbeno telo in s tem vplivajo na delovanje posameznikov, družbenih skupin in družbenega sistema. Imajo načrtovane in zaželene, lahko pa tudi nenačrtovane in nezaželene kratkoročne in dolgoročne posledice. Pri tem vključujejo različna orodja in pristope, katerih poglavitni namen je zmanjšati breme bolezni ter smrti s spremembami različnih dejavnikov tveganja (Ng & Colombiani, 2015). Javnozdravstveni ukrep, ki dokazano pripomore k izboljševanju javnega zdravja in ki nosi potencial za prenos ali razširitev v druga okolja, se lahko na podlagi različnih meril prepozna kot dobro prakso (Radoš Krnel et al., 2020).