Zaključni dogodek evropskega projekta EUROHELICAN

Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor sta ob zaključevanju evropskega projekta EUROHELICAN organizirala zaključni dogodek, na katerem je bil predstavljen projekt in rezultati raziskav v Sloveniji in Latviji, ter priporočila ekspertne skupine IARC / WHO za uvedbo in organizacijo programa primarne prevencije raka želodca s programom presejanja in zdravljenja okužbe s Helicobacter pylori.

Projekt EUROHELICAN – Preprečevanje raka želodca z iskanjem in zdravljenjem okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, je prvi evropski projekt, sofinanciran s sredstvi EU preko programa EU4Health v okviru agencije HaDEA, v sklopu katerega so rezultati raziskave pokazali, kako naj se strategija “odkrij in zdravi”uvede kot nov preventivni presejalni program za preprečevanje nastanka raka želodca. Projekt se je pričel z novembrom 2022 in traja do konca aprila 2025. Nosilna organizacija je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Sicer pa kot partnerji sodelujejo še Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor (ZD MB), Inštitut za klinično in preventivno medicino Univerze v Latviji (LU), Mednarodna agencija za raziskave raka Svetovne zdravstvene organizacije (IARC/SZO) in Univerzitetna bolnišnica Nantes (NANTES).

Rak želodca ostaja v svetovnem merilu velik javnozdravstveni izziv. V Evropi obstajajo znatne geografske razlike v incidenci raka želodca, ki je v 89 % posledica okužbe s Helicobacter pylori (H. pylori), pri čemer imajo regije vzhodne in južne Evrope največje breme. Po podatkih Evropskega registra neenakosti s področja obvladovanja raka, je bila incidenca raka v Sloveniji v letu 2020 celo osma najvišja v EU. Želodčni rak naj bi po pričakovanjih predstavljal 4 % novih primerov raka pri moških in 3 % pri ženskah, starostno standardizirana stopnja pogostosti je bila >20 na 100 tisoč prebivalcev, kar je višje od povprečja EU (15,8 na 100 tisoč prebivalcev). V Evropi ima rak želodca slabo prognozo s 5-letno relativno stopnjo preživetja med 19 in 30 %. Kljub nedavnemu terapevtskemu napredku se 5-letno preživetje v zadnjih desetletjih v večini evropskih držav ni bistveno izboljšalo.

Glede na absolutno breme raka želodca je okužba s H. pylori logična tarča za nujno ukrepanje za preprečevanje raka želodca. Raziskovanje uvedbe organiziranega populacijskega presejanja s strategijo ‘testiraj in zdravi’ je podprto z najnovejšimi priporočili stroke in dokumenti Evropske komisije o preprečevanju raka.

Do zdaj še nobena država v Evropi ni sprejela strategije za preprečevanje raka želodca ali uvedla organiziranega presejanja. Deloma je odlašanje z ukrepanjem odraz dolgotrajnega dvoma v izvedljivost in sprejemljivost takšne strategije na populacijski ravni ter negotovosti glede možnih škodljivih posledic množičnega zdravljenja z antibiotiki, ki pa so bile z zadnjimi raziskavami ovržene. Namen projekta je zapolnitev tovrstnih vrzeli oziroma izboljšanje krepitve zdravja v Evropski uniji z uresničevanjem ciljev Evropskega načrta za boj proti raku s poudarkom na preprečevanju raka želodca, ki ga povzroča okužba z bakterijo H. pylori.

Splošni cilj projekta EUROHELICAN je oceniti izvedljivost populacijske strategije presejanja in zdravljenja okužb s H. pylori za preprečevanje raka želodca v Evropi

Pilotna raziskava testiranja in zdravljenja v Sloveniji

S testno izvedbo raziskave populacijskega programa testiranja in zdravljenja H. pylori pri mladih odraslih v Sloveniji se je ocenjevala ustreznost predvidenih postopkov presejalnega programa, njihova izvedljivost v zdravstvenem sistemu in sprejemljivost za ciljno populacijo. Najprej je bila k testiranju na H. pylori povabljena ciljna populacija v starosti 30–34 let (5.500 zavarovancev), ki ima izbranega zdravnika v ambulantah družinske medicine Zdravstvenega doma Maribor. Nato se je raziskava razširila na širše območje in vključila zainteresirane mlade odrasle med 30-34 let. Preiskovanci so izpolnili vprašalnik, opravili test na H. pylori okužbo z IgG serologijo. Tisti, ki so imeli pozitivna protitelesa, so opravili potrditveni urea dihalni test (UDT). Vsi, ki so bili pozitivni na okužbo, so prejeli 14-dnevno antibiotično zdravljenje. Sledila je kontrola uspeha zdravljenja z UDT en mesec po zaključku zdravljenja. Raziskavo je vodil Nacionalni inštitut za javno zdravje, izvedel pa jo je Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor.

Na današnjem dogodku sta prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., strokovni vodja EU4Health projekta EUROHELICAN in direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor izr. prof. dr., prim. Jernej Završnik, prestavila rezultate pilotne raziskave v Mariboru. Odzivnost vabljenih v raziskavo je bila 24-odstotna. Serologija je bila opravljena na vzorcu krvi 1919 pacientov, izmed teh je bilo 269 pozitivnih in 1650 negativnih, kar pomeni 14-odstotno pozitivnost. Na potrditvenem testiranju aktivne okužbe z urea dihalnim testom (UDT) je bilo med njimi 83,1 % pozitivnih in 14,1 % negativnih. Bolniki s pozitivnim UDT so prejeli terapijo. S kontrolnim UDT en mesec po terapiji, smo ugotovili ozdravitev okužbe pri 98 % zdravljenih.

Raziskava dolgoročnih učinkov v Latviji

Danute Ražuka-Ebela z Univerze v Latviji, je predstavila študijo z naslovom »Dolgoročna ocena morebitnih neželenih učinkov strategije testiraj in zdravi H. pylori v Latviji«, kjer so spremljali udeležence študije GISTAR v petih različnih latvijskih študijskih središčih, v katerih so posameznike nagovarjali k sodelovanju od jeseni leta 2023, ciljno število sodelujočih, in sicer 2000, pa dosegli junija 2024. Gre za posameznike, ki so bili v študijo GISTAR vključeni v zadnjih 11 letih. Približno polovica jih je bila testirana na H. pylori, pri čemer so tistim, ki so bili na okužbo pozitivni, v okviru študije GISTAR ponudili zdravljenje. Zbrali so podatke o različnih dejavnikih, antropometričnih meritvah in odvzetih vzorcih krvi, tiste, ki so bili predhodno pozitivni na okužbo s H. pylori, pa so vnovič testirali z dihalnim testom. Trenutno poteka analiza vzorcev krvi, odvzetih najprej ob vključitvi v študijo GISTAR in nato še enkrat. Med študijskimi skupinami bodo nato primerjali, kako so se s časom spreminjali presnovni, vnetni in drugi markerji. Prav tako bodo primerjali pojavnost resnih srčno-žilnih in presnovnih pojavov, peptičnih razjed in gastroezofagealne refluksne bolezni, pa tudi spremembo indeksa telesne mase.

Cilj raziskave je vrednotenje dolgoročnih učinkov strategije med latvijskimi moškimi in ženskami srednjih let v okviru populacijske študije GISTAR, ki je zrela kohorta s skoraj 10-letnim spremljanjem, pri čemer so H. pylori pozitivni udeleženci prejeli zdravljenje na začetku študije.

Izdelava smernic ekspertne skupine pod okriljem IARC / WHO o »Strategijah populacijskega presejanja in zdravljenja okužb s Helicobacter pylori za preprečevanje raka želodca: Smernice za izvajanje« v okviru projekta EUROHELICAN

S strani dr. Jin Young Park je bil predstavljen korak naprej v smeri globalnih smernic za populacijsko presejanje in zdravljenje okužbe s H. pylori. Raziskovalci Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) so po skoraj dvoletnih pripravah na tridnevnem srečanju med 17. in 19. februarjem 2025, na katerem se je zbrala mednarodna interdisciplinarna skupina 33 strokovnjakov iz 21 držav, razpravljali o trenutnih praksah in pripravili smernice za izvajanje strategij presejanja in zdravljenja Helicobacter pylori za preprečevanje raka želodca pri odrasli populaciji. Srečanje, ki ga je vodila dr. Jin Young Park, vodja skupine za preprečevanje raka želodca pri IARC, je potekalo v okviru projekta Preprečevanje raka želodca z iskanjem in zdravljenjem okužbe s Helicobacter pylori (EUROHELICAN).

Ugotovitve bodo objavljene kot poročilo delovne skupine IARC, ki strategije populacijskega presejanja in zdravljenja okužb s H. pylori obravnava kot posebne ukrepe za primarno preprečevanje raka želodca. Smernice niso omejene zgolj na Evropo, temveč v želji zagotoviti njihovo globalno uporabnost, zajemajo vse svetovne regije, upoštevaje razlike v indeksu človekovega razvoja in bremen bolezni.

Poročilo delovne skupine bo vsebovalo poglavja o epidemiologiji H. pylori in raka želodca ter učinkih strategij, pa tudi povzetek obstoječih smernic, trenutnih prizadevanj za preprečevanje raka želodca v svetu, ocen potreb in pripravljenosti, izbire presejalnih metod in načinov zdravljenja, uporabe antibiotikov, postopkih in rezultatih za izboljšanje kakovosti in enakosti ter načinu optimizacije razmerja med stroški in koristmi strategij.

Več o srečanju si lahko preberete na naslednji povezavi.

Rezultati projekta

Rezultati bodo oblikovalcem politik pomagali pri vključitvi populacijskega presejanja in strategije zdravljenja H. pylori med prednostne naloge zdravstvenega varstva za preprečevanje raka želodca v okoljih in populacijskih skupinah, kjer predstavlja veliko breme, pri tem pa uravnotežiti učinkovitost, izvedljivost in sprejemljivost ter morebitne škodljive učinke. Posledično bo to pripomoglo k zmanjševanja raka želodca v Evropi ter preprečilo pomembno izgubo življenj in produktivnosti zaradi te rakave bolezni, ki jo je mogoče preprečiti. Ozdravitev okužbe bo tudi zmanjšala breme zaradi drugih bolezni, ki jih ta okužba lahko povzroči: razjede želodca in dvanajstnika, dispepsija, sideropenična anemija, nekateri primeri Idiopatske trombocitopenične purpure.

Ker sodi Slovenija med evropske države z veliko incidenco in umrljivostjo zaradi raka želodca, bodo rezultati projekta neposredno uporabni za načrtovanje ukrepov v Sloveniji.

Rezultati obeh raziskav bodo dodali znanstvene ugotovitve o učinkih in izvedljivosti strategije ‘testiraj in zdravi’ H. pylori ter prispevali k dokazom na tem področju.

O projektu EUROHELICAN:

Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Partnerji na projektu: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Inštitut za klinično in preventivno medicino Univerze v Latviji, Mednarodna agencija za raziskave raka Svetovne zdravstvene organizacije, Univerzitetna bolnišnica Nantes.

Projekt Eurohelican je sofinanciran s sredstvi EU preko programa EU4Health v okviru agencije HaDEA (European Health and Digital Executive Agency).