Zaradi naštetega, pa tudi zaradi očitnega epidemiološkega in finančnega bremena srčno-žilnih bolezni ter okrnjene kakovosti življenja, ki ga predstavljajo za posameznika, njegove bližnje in družbo, Slovenija ob robu priprav državnega programa za obvladovanje bolezni srca in žilja sodeluje v projektu skupnega ukrepanja JACARDI (angl. Joint Action on CARdiovascular diseases and Diabetes). Eden od sicer skupno štirih pilotnih projektov zadeva pereče področje bolezni srca in žilja, v okviru katerega bodo strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje in treh fakultet Univerze v Ljubljani (Medicinske, Zdravstvene in Fakulteta za družbene vede) razvili poenotena, celovita in integrirana zdravstveno vzgojna gradiva in pristope tako za izvajalce zdravstvenih storitev kot za osebe, napotene v program ambulantne srčno-žilne rehabilitacije. Končni cilj projekta na nacionalni ravni je evalvacija pilotnih intervencij in nato njihova vpeljava v vsakdanjo javnozdravstveno in klinično prakso.
Ukrepanje je glede na statistiko nujno – in velja navesti še nekaj skrb zbujajočih podatkov. Boleznim srca in žilja lahko v Sloveniji pripišemo 16 odstotkov vseh prezgodnjih smrti. Najpogostejši smrtni bolezni srca sta miokardni infarkt in srčno popuščanje, med možgansko-žilnimi boleznimi pa je največ smrti zaradi možganske kapi.
Med slovenskimi statističnimi regijami obstajajo razlike v starostno standardizirani stopnji umrljivosti za boleznimi srca in žilja; leta 2023 je bila najvišja v pomurski regiji (189,6/100.000 prebivalcev), najnižja pa v osrednjeslovenski (130,9/100.000 prebivalcev).
Boleznim srca in žilja lahko v letu 2023 pripišemo 36.788 hospitalizacij, 2.009 oseb na dan pa je bilo v povprečju bolniško odsotnih, pri čemer se trajanje odsotnosti podaljšuje (pri ženskah je leta 2014 znašalo 25 dni, leta 2023 že 36 dni, pri moških pa je leta 2014 znašalo 46 dni, leta 2023 pa kar 77 dni). Zdravila za zdravljenje bolezni srca in žilja so bila leta 2023 najpogosteje predpisana zdravila; izdanih je bilo 5 milijonov receptov v vrednosti 97 milijonov evrov.
