»Ocenjevanje potreb je kompleksno, a pomembno, področje tako iz vidika načrtovanja in implementacije služb in storitev, kot tudi iz vidika evalvacije. Ključno vlogo pri ocenjevanju potreb igrajo uporabniki in njihovi svojci. Četudi se potrebe lahko ocenjuje skozi različne pristope in s pomočjo različnih metod. Prav tako pa je potrebno vedeti, da celostna prepoznava potreb zajema širši socialni in zdravstveni kontekst. Cilj podoktorskega projekta je pripraviti in pilotno uporabiti različna orodja za ocenjevanje potreb, ki bodo tudi dolgoročno uporabna za namene prilagajanja služb, storitev in obravnave s področja duševnega zdravja.«
Naslov projekta: Ocena potreb na področju duševnega zdravja v Sloveniji: razvoj, priprava in implementacija orodja (Z3-2652)
Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18415
Opis projekta
Rezultati raziskav v Sloveniji kažejo, da je leta 2016 približno četrtina odraslih prebivalcev Slovenije vsakodnevno doživljala stres in imela težave z njegovim obvladovanjem, da jih je imelo nekaj več kot 7 % diagnozo depresije ter da je približno 7 % odraslih uporabljalo pomirjevala ter uspavala in 5 % antidepresive. Poraba zdravil v Sloveniji kaže, v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami, bistveno večji delež starejših (65+), ki so jim bila predpisana psihiatrična zdravila. V Sloveniji zaradi samomora letno umre med 500 in 600 oseb, kar uvršča Slovenijo med deset najbolj ogroženih evropskih držav. Samomor pa naj bi bil v več kot 90 % povezan z duševno motnjo.
V večini držav evropske regije se zato skuša službe za duševno zdravje integrirati v osnovno zdravstveno varstvo, vendar v različni meri. Najboljši način, da se obravnava približa pacientom in da se zmanjšajo njihova tveganja, je integracija zdravljenja, preventive in promocije zdravja na osnovno raven zdravstvenega in socialnega varstva ter izboljšanje kakovosti dela na tej ravni.
Namen projekta je priprava in testiranje sestavljenega orodja, s pomočjo katerega se bo izvedla celostna ocena potreb in identifikacija vrzeli v oskrbi na področju duševnega zdravja. Mednarodno primerljivo orodje za oceno potreb na področju duševnega zdravja bo prilagojeno socialnim, ekonomskim in kulturnim okoliščinam v Sloveniji, kar zahteva preučitev dobrih praks v tujini.
Širši cilj projekta je bil pripraviti mednarodno primerljivo orodje s pomočjo katerega bi se izvedla celostna ocena potreb in identifikacija vrzeli v oskrbi na področju duševnega zdravja. Ocena potreb lahko vsebuje različne dostopne podatke, kot so epidemiološki podatki in socialni indikatorji. Poleg tega pa različna pripravljena orodja omogočajo oceno stališč, mnenj in potreb tako odločevalcev, kot tudi strokovnjakov ter uporabnikov in svojcev.
Faze projekta in njihova realizacija:
Prvi delovni paket: Znotraj sistematičnega pregleda področja bo izveden sistematični pregled literature iz področja ocene potreb na področju duševnega zdravja.
Drugi delovni paket: Skozi povezavo z Univerzo v Veroni bom preučila ocenjevanje potreb v italijanskem okolju, kjer je skupnostna obravnava in mreža služb za duševno zdravje dobro razvita in je bila oblikovana na podlagi znanstvenih izhodišč te Univerze.
Tretji delovni paket: S pomočjo mednarodnih izkušenj in njihovih strokovnjakov bo pripravljeno celostno orodje za oceno regionalnih potreb na področju duševnega zdravja v Sloveniji. Razvito orodje bo vsebovalo kvalitativno in kvantitativno metodologijo pridobivanja podatkov, pri čemer bomo sledili mednarodnim priporočilom in smernicam.
Četrti delovni paket: Pilotno testiranje orodja bo izvedeno v enem izmed predvidenih okolij Centra za duševno zdravje odraslih. Za namene pilotnega testiranja orodja bo pripravljen predlog za etično oceno.
Peti delovni paket: Pilotno verzijo orodja bomo ustrezno optimizirali in prilagodili njegovo nadaljnjo uporabo glede na dobljene rezultate pilotnega testiranja. Razvito orodje bo po končanem projektu uporabljeno za nacionalno (reprezentativno) raziskavo o potrebah po izvajanju preventivnih, promocijskih in kurativnih programov, ki celostno in učinkovito obravnavajo osebe s težavami v duševnem zdravju in nevarnim vedenjem za različne skupine prebivalstva in iz različnih vidikov družbe in njegovih sistemov. Opravljena pilotna raziskava bo podlaga za vse nadaljnje korake ocene potreb, ki je potrebna za uspešno implementacijo Nacionalnega programa duševnega zdravja.
Šesti delovni paket: Postopek razvoja orodja, njegova mednarodna primerljivost in uporaba bodo predstavljeni na domačih in mednarodnih srečanjih. Cilj je udeležba na domačih in mednarodnih znanstvenih konferencah ter strokovnih dogodkih; vključevanje preliminarnih in končnih izsledkov v evalvacijo Nacionalnega programa duševnega zdravja oziroma v akcijske načrte za implementacijo; interdisciplinarno strokovno povezovanje s tujino; zagotavljanje dobre vidnosti rezultatov projekta v znanstvenih, v strokovnih ter laičnih javnostih z namenom širjenja dobre prakse ter novega in uporabnega metodološkega znanja.
Dodana vrednost
Cilj projekta je bil razviti metodologijo in pripraviti orodje za oceno potreb na področju duševnega zdravja v vseh slovenskih regijah. Kombinacija orodij je bila testirana v pilotni izvedbi v enem izmed izbranih okolij, kjer je že dlje časa ustanovljen Center za duševno zdravje; oziroma izvedena na nacionalni ravni kot celostna ocena potreb na ravni sistema. Skozi testiranje se je preverilo uporabnost in izvedljivost različnih orodij. Kombinacija več različnih orodij omogoča celostno oceniti regionalne potrebe po službah in preventivnih programih na področju duševnega zdravja tudi iz vidika različnih ranljivih skupin. Zaradi svoje kombinacije kvalitativnih in kvantitativnih metod raziskovanja takšen pristop primerno naslavlja tudi področja, ki so pomembna, a še ne dovolj celostno in hkrati lokalno specifično raziskana.
Rezultati in gradiva
Izvirni znanstveni članek:
- MAKIVIĆ, Irena, KLEMENC-KETIŠ, Zalika. Development and validation of the scale for measuring biopsychosocial approach of family physicians to their patients. Family medicine and community health. 2022, vol. 10, iss. 2, str. 1-6. ISSN 2009-8774
https://fmch.bmj.com/content/fmch/10/2/e001407.full.pdf, DOI: 10.1136/fmch-2021-001407
- MAKIVIĆ, Irena, ŠVAB, Vesna, SELAK, Špela. Mental health needs assessment during the COVID-19 pandemic: consensus based on Delphi study. Frontiers in public health. 2021, vol. 9, article 732539, str. 1-7. ISSN 2296-2565.
https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fpubh.2021.732539/full,DOI: 10.3389/fpubh.2021.732539
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji:
- MAKIVIĆ, Irena. Ocena potreb : izkušnje pacientov z obravnavo v Centru za duševno zdravje odraslih = Needs assessment: Patient reported experience measures within adult Mental Health Centre. V: ŠPRAH, Lilijana (ur.). Od seznanjenosti s težavami v duševnem zdravju do učinkovitega odzivanja z manj stigme : zdaj je čas, da znanje prenesemo v prakso! = From mental health awareness to effective responses with less stigma : now is the time to put knowledge into practice!. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2022. Str. 221-232. ISBN 978-961-05-0675-1.
https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2026/8318/1761-1,DOI: 3986/9789610506768_16
Udeležba na konferencah
European Conference on Mental Health:
- MAKIVIĆ, Irena. Needs assessment within Mental health centre – experience based survey. V: 10th European conference on mental health: conference abstract book: Lisbon, Portugal, September 14-16, 2022. Helsinki: Evipro, 2022. Str. 104. [COBISS.SI-ID 125993987]
Eastern-European conference of mental health, International public mental health conference:
- MAKIVIĆ, Irena. Needs assessment in the field of mental health. V: In and out of your mind: abstract book: th Eastern-European conference of mental health and 3rd international public mental health conference, Zagreb, 13 – 15 October 2022. 6th Eastern-European Conference of Mental Health and 3rd International Public Mental Health Conference, Zagreb, 13 – 15 October 2022. Zagreb: University of Zagreb, 2022. Str. 67. [COBISS.SI-ID 125994499]
European Public Health Conference:
- MAKIVIĆ, Irena, SELAK, Špela, ŠVAB, Vesna. Mental health needs assessment in the time of covid-19 pandemic – the Delphi study based consensus. European journal of public health. [Online ed.]. 2021, vol. 31, suppl. 3, str. ckab165.584. ISSN 1464-360X.
https://academic.oup.com/eurpub/article/31/Supplement_3/ckab165.584/6406041,DOI: 10.1093/eurpub/ckab165.584. [COBISS.SI-ID 83051779]
- MAKIVIĆ, Irena, TOMŠIČ, Vladimira, REŠETA, Mateja, MAHNE, Nastasija, SELAK, Špela, ŠVAB, Vesna. Adult mental health centre – A case study report from Slovenia. European journal of public health. [Online ed.]. 2020, vol. 30, suppl. 5, str. ckaa166.552. ISSN 1464-360X.
https://academic.oup.com/eurpub/article/30/Supplement_5/ckaa166.552/5914599,DO: 10.1093/eurpub/ckaa166.552. [COBISS.SI-ID 32628995]
World congress on public health:
- MAKIVIĆ, Irena, SELAK, Špela. Comprehensive mental health needs assessment study : the case of Slovenia. V: Abstract book. 17th World congress on public healt, Rome, Italy, 2 – 6 May 2023. [Rome]: Population Medicine, 2023. Str. 371. [COBISS.SI-ID 151543043
Drugi viri:
Intervju
- MAKIVIĆ, Irena (intervjuvanec), SELAK, Špela (intervjuvanec), GODEC, Jasmina (oseba, ki intervjuva). “Skupaj naprej, skupaj zmoremo več, Gemeinsam mehr erreichen!“. Celovec: Radio Agora, 2022. 1 spletni vir (1 zvočna datoteka (22 min, 15 sek)). Divan. https://cba.fro.at/575984. [COBISS.SI-ID 124390403]
- Predstavitev rezultatov ocene potreb skozi udeležbo na mednarodni konferenci laični publiki: https://www.zadusevnozdravje.si/aktualno/novice/2022/09/10-evropska-konferenca-o-dusevnem-zdravju-se-je-odvila-pod-geslom-napredovanje-v-casih-sprememb/
Druge monografije in druga zaključna dela
- MAKIVIĆ, Irena. Skrb za duševno zdravje, podobnosti in razlike med Italijo in Slovenijo. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2022.
https://www.zadusevnozdravje.si/aktualno/novice/2022/09/10-evropska-konferenca-o-dusevnem-zdravju-se-je-odvila-pod-geslom-napredovanje-v-casih-sprememb/. [COBISS.SI-ID 124391683]
Trajanje projekta: 1. 9. 2020–31. 8. 2023
Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS)