Spremljanje izločenega natrija, kalija in joda v 24-urnem urinu na ravni odrasle populacije v Sloveniji (V3-2105)

Spremljanje izločenega natrija, kalija in joda v 24-urnem urinu na ravni odrasle populacije v Sloveniji (V3-2105)

Ne spreglejte
Najnovejše
Ivan Eržen

»Obstajajo prepričljivi dokazi o neposredni povezavi med uživanjem soli in krvnim tlakom ter o tem, da so trenutne ravni vnosa soli v  populaciji glavni dejavnik zvišanja krvnega tlaka. Po desetletju bomo spet spremljali učinkovitost ukrepov zmanjševanja vnosa soli, povečanega vnosa zelenjave in prvič doslej tudi preskrbljenosti z jodom pri odrasli populaciji v Sloveniji.«

Dr. Ivan Eržen, vodja projekta

Naslov projekta: Spremljanje izločenega natrija, kalija in joda v 24-urnem urinu na ravni odrasle populacije v Sloveniji (V3-2105)

Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18560

Opis projekta

Spremljanje koncentracije izločenega natrija, kalija in joda v 24-urnem urinu je presečna raziskava na nacionalno reprezentativnem vzorcu odraslih prebivalcev Slovenije, starosti 25 do 64 let. Začetni vzorec raziskave je pripravil Statistični urad RS iz Centralnega registra prebivalstva. Protokol terenske raziskave vključuje splošni vprašalnik (socio-demografski podatki, uporaba alkohola/tobaka, prehranjevalne navade, telesna dejavnost, znanje/vedenje/odnos do soli, vključno z jodiranjem soli), zdravstveni vprašalnik (zdravstveno stanje), izvedbo antropometričnih meritev, meritev krvnega tlaka, srčnega utripa ter 24-urno zbiranje urina. Terenska raziskava je bila izvedena s pomočjo usposobljenih terenskih sodelavcev. Na podlagi ugotovljenih koncentracij analitov v 24-urnem urinu bo za vsakega vključenega preiskovanca izračunan dnevni vnos soli (natrija), kalija in joda. Rezultati analiz bodo v nadaljevanju statistično obdelani in populacijsko uteženi. Za oceno vsebnosti soli v oskrbi s hrano bomo uporabili podatke o sestavi živil, ki so bili na trgu v letu 2020, iz zbirke CLAS, jih utežili glede prodaje in predstavili kot razpoložljivost soli/natrija v predelanih živilskih izdelkih na trgu.

Faze projekta in njihova realizacija

Projekt bo glede na cilje in vsebino razdeljen na pet delovnih svežnjev (DS):

  • DS 1: Vodenje projekta in diseminacija rezultatov
  • DS 2 : Terenska raziskava
  • DS 3: Meritve
  • DS 4: Upravljanje s podatki in statistične analize
  • DS 5: Ocena vsebnosti soli v oskbri s hrano

V DS 1 bo pripravljena vloga za soglasje k raziskavi pri Komisiji Republike Slovenije za medicinsko etiko, skladno z Navodili za pripravo vlog za presojo etične ustreznosti predloga raziskave. Zagotovili bomo, da se bo študija izvedla na tehnično in etično zanesljiv način, ki priznava in ščiti pravice udeležencev in zagotavlja širok dostop do informacij, zbranih v študiji.

Diseminacijo rezultatov predlaganega projekta bomo izvajali skupaj s sodelujočimi raziskovalnimi organizacijami. Podrobneje je aktivnost opredeljena v točki 15, kjer so opisani pričakovani rezultati z načinom njihove diseminacije

DS 2 Terenska raziskava

Nacionalno reprezentativne podatke glede vnosa natrija (soli), kalija in joda pri odraslih prebivalcih Slovenije, ki bodo podlaga za spremljanje učinkovitosti ukrepov zmanjševanja vnosa soli, povečanega vnosa zelenjave in preskrbljenosti z jodom pri odrasli populaciji v Sloveniji, bomo pridobili s pomočjo terenske raziskave.

Za izvedbo terenske raziskave bomo v DS 2, skupaj DS 3 in DS 4 koordinirali in pripravili Protokol terenske raziskave, v katerem bomo natančno opisali:

  • (1) teme splošnega vprašalnika – za pridobitev podatkov o socio-demografiji, uporabi alkohola in tobaka, prehrambenih navadah, telesni dejavnosti, znanju/odnosu/vedenju do soli, vključno z jodiranjem soli;
  • (2) teme zdravstvenega vprašalnika – za pridobitev podatkov o deležu odraslih s trenutno prisotnostjo KNB (vključno z arterijsko hipertenzijo) in tistih, ki se zdravijo za KNB;
  • (3) izvedbo fizikalnih meritev na terenu – za pridobitev podatkov o preiskovancih, ki so prekomerno hranjeni ali debeli, imajo povišan krvni tlak;
  • (4) 24-urno zbiranje urina – za pridobitev podatkov o izločenem natriju, kaliju, kreatininu in jodu pri preiskovancih;
  • protokol raziskave bo pripravljen na osnovi študij, ki jih je NIJZ že izvedel. Protokol raziskave bo testiran z izvedbo pilotne raziskave.

DS 3 Meritve

Terenske meritve:

  • med terenske meritve, ki jih bodo na obisku pri izbrani osebi izvajali usposobljeni terenski sodelavci, bomo vključili: meritve telesne mase in višine (antropometrija), meritve krvnega tlaka in srčnega uripa ter meritve obsega pasu in kožne gube. Za vsako od meritev bomo pridobili umerjene merilce, izdelan bo protokol merjenja in izvedena bodo usposabljanja terenskih sodelavcev.

Laboratorijske meritve:

  • Postopek laboratorijskih meritev se prične ob prihodu v laboratorij, kjer bo izmerjen in zabeležen celotni volumen 24-urnega zbiranja urina za posameznega preiskovanca. Za nadaljnje analize bodo pripravljeni in primerno shranjeni alikvoti urina.
  • Izključitveni kriterij za določitve analitov v urinu bo celotni volumen zbranega urina, ki bo manjši od 250 ml. S standardnimi akreditiranimi metodami bomo izmerili koncentracijo kreatinina, joda, natrija in kalija. Koncentracija kreatinina v urinu bo služila za potrditev zaključenega 24-urnega zbiranja urina pri preiskovancih, saj je koncentracija kreatinina v urinu približno konstantna. Na podlagi literaturnih podatkov bodo glede koncentracije kreatinina določeni izključitveni kriteriji za nadaljnje statistične analize (DS 4).
  • Koncentracija natrija in kalija bo določena z indirektno potenciometrijo na biokemijskem analizatorju Olympus AU400, rezultati bodo izraženi v mmol Na / K na liter oziroma mmol Na /K na gram kreatinina. Kreatinin bo določen spektrofotometrično z uporabo kinetične Jaffe-jeve reakcije na analizatorju Dimension Xpand Siemens, rezultati bodo izraženi v gramih kreatinina na liter.
  • Koncentracijo joda v urinu bomo merili s spektrofotometrično metodo, ki temelji na Sandell-Kolthoffovi reakciji. Izmerjena koncentracija joda v urinu bo izražena v g joda na liter in v g joda na gram kreatinina.

DS 4 Upravljanje s podatki in statistične analize

Upravljanje s podatki

Zbrani podatki bodo v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov v EU (Uredba (EU) 2016/679) definirani kot posebna vrsta osebnih podatkov, zato bo posebna pozornost namenjena varnosti podatkov. Vodja projekta (NIJZ) in vsi ostali partnerji tega predloga projekta so v zadnjem desetletju zaradi svoje vloge v slovenskem zdravstvenem informacijskem sistemu dosegli visoko raven varovanja podatkov in varnosti osebnih podatkov. Statistična analiza:

  • Glavni viri podatkov za statistično analizo bodo podatki splošnega in zdravstvenega vprašalnika, podatki terenskih fizikalnih meritev in podatki laboratorijskih meritev.
  • Statistična obdelava združenih podatkov bo obsegala dva koraka: prvi korak bo raziskovalni korak, ki ga sestavljajo preverjanje podatkov (morebitne izključitve nepopolnih podatkov), grafični prikazi ter uteževanje podatkov. Namen uteževanja podatkov je približevanje vzorca populaciji, ki jo raziskujemo. Tako izboljšamo reprezen¬tativnost vzorca. Pri uteževanju bomo izhajali iz strukture populacije po različnih demografskih skupinah v različnih časovnih točkah, kot jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije na portalu SI-STAT. Drugi korak bo namenjen statističnemu sklepanju z uporabo ustreznih statističnih testov, izpeljani bodo regresijski modeli ob upoštevanju raziskovalnih hipotez.

DS 5 Ocena vsebnosti soli v oskrbi s hrano

Za oceno vsebnosti soli v oskrbi s hrano bodo uporabljeni podatki zbrani s spremljanjem informacij hranilne vrednosti na min. 10.000 predpakiranih izdelkih, ki so bila na trgu v letu 2020, raziskava CLAS. V zbiranje podatkov so bili vključeni vsi ključni trgovci na drobno (Mercator, Spar, Tuš, Hofer, Lidl, Eurospin), kar zagotavlja pokritost večine trga.

Dodana vrednost

V tej raziskavi pridobljene prehranske kazalnike (vnos soli, vnos kalija, preskrba z jodom) za odrasle prebivalce Slovenije bomo umestili med že pridobljene nacionalne podatke ter druge nacionalne študije opravljene v obdobju od 2015 do 2023. Raziskava je v podporo politikam in ukrepom na področju prehrane in preprečevanja kroničnih nenalezljivih bolezni.

Pričakovani rezultati in gradiva

Nacionalno reprezentativni podatki glede vnosa natrija (soli), kalija in joda pri odraslih prebivalcih Slovenije bodo predstavljeni kot kazalniki izvajanja Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 in javnozdravstvenega ukrepa jodiranja soli v Republiki Sloveniji. Podatki bodo omogočali spremljanje učinkovitosti ukrepov zmanjševanja vnosa soli, povečanega vnosa zelenjave in preskrbljenosti z jodom pri odrasli populaciji v Sloveniji.

Leto 2023 bo kot zadnje leto izvajanja projekta namenjeno statistični analizi zbranih podatkov. Pripravljena bodo zaključna poročila in rezultati objavljeni v znanstvenih in strokovnih publikacijah. Potek raziskave lahko spremljate na povezavi https://manjsoli.

Trajanje projekta: 1. 10. 2021–30. 9. 2023

Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Projektna partnerja: Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC) in Inštitut za nutricionistiko (NUTRIS)

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ)

Za dobro javno zdravje
Čakalne dobe

Tedenska poročila o čakalnih dobah

Podrobno
Območna enota Murska Sobota

Strokovna konferenca o zdravju Romov v Murski Soboti

Podrobno
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno