PaRis (V3-2102)

Naslov projekta: PaRiS (V3-2102)

Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18556

Povezava na spletno stran projekta: https://www.zd-lj.si/paris/

Opis projekta

Glavni cilj projekta je pridobitev mednarodno primerljivih podatkov o izidih in izkušnjah kroničnih bolnikov s primarno zdravstveno oskrbo. Projekt vključuje prvo mednarodno raziskavo zdravstvenih izidov in izkušenj pacientov z eno ali več kroničnimi boleznimi, ki zdravstveno oskrbo prejemajo na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.

Drugi (pod)cilji so razvoj veljavnih, zanesljivih mednarodno primerljivih orodij, določitev vpliva primarne zdravstvene oskrbe na izide pomembne za pacienta, stališč pacientov do integrirane oskrbe, kakovosti oskrbe kroničnih bolnikov na primarni ravni, ugotavljanje stopnje v osebo usmerjene oskrbe primarnega zdravstva in določitev z zdravjem povezano kakovosti življenja kroničnih bolnikov.

Predlagani projekt bo prispeval k razvoju bolj v osebo osredotočenih zdravstvenih sistemov in bo spodbujal tudi vključevanje rezultatov in izkušenj, o katerih poročajo bolniki kot del rutinske primarne/ambulantne oskrbe, s čimer bo podprl izboljšave oskrbe osredotočene na ljudi na primarni ravni zdravstvenega sistema.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) bo sodeloval v več delovnih svežnjih, in sicer pri prevajanju orodij, izvedbi kognitivnega prilagajanja vprašalnikov, preverjanju spletne vnosne maske, vzorčenju ambulant, pripravi morebitnih prilagoditev metodologije, pri analizi glavne raziskave, interpretaciji rezultatov, pripravi ukrepov sodelovanje in pri pripravi strokovnih in znanstvenih prispevkov. NIJZ bo torej prispeval ekpertizo pri pripravi orodij, kognitivnemu prilagajanju orodij, popravkih metodologije, prav tako pa bo imel sodelujočo vlogo pri analizi in diseminaciji.

V letu 2023 bo NIJZ sodeloval pri izvedbi glavne raziskave, interpretaciji rezultatov ter oblikovanju ukrepov z namenom izboljšanja zdravstvene oskrbe v ambulantah družinske medicine. Prav tako bo NIJZ sodeloval pri pripravi strokovnih in znanstvenih prispevkov.

Dodana vrednost

Projekt je prvi tovrsten na področju osnovnega zdravstva, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoju (OECD). Ta projekt bo ponudil priložnost za oceno kakovosti primarnega zdravstvenega varstva v Sloveniji.

NIJZ je terciarna ustanova, ki razvija znanstvena orodja za merjenje izkušenj pacientov z zdravstvenim sistemom tako na primarni kot tudi na sekundarni in terciarni ravni, vključno z izvajanjem raziskav ter poročanjem ključnim deležnikom in splošni javnosti. NIJZ od leta 2019 vodi program PREMs (Patient reported experience measures) s ciljem dviga kakovosti zdravstvene oskrbe. Program je trenutno uspešno implementiran na sekundarni (zunajbolnišnične specialistične ambulante) in terciarni ravni (akutne bolnišnice), razvijajo se tudi orodja za merjenje izkušenj pri pediatrični populaciji.

Ocena izkušenj in izidov zdravstvene oskrbe pacientov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v ambulantah DM je skladno z načrti in cilji, ki jih NIJZ ima na področju programa PREMs, obenem pa je NIJZ institucija z obsežno ekpertizo izvajanja različnih raziskav, vključno z razvojem orodij, pripravo analiz in diseminacijo podatkov.

Pričakovani rezultati in gradiva

V svetu ne obstajajo podatki o izkušnjah in izidih oskrbe bolnikov s kroničnimi stanji na primarni ravni zdravstvenega sistema, ki bi bili osredotočeni oziroma bi izhajali iz bolnikov samih, torej iz dejanskih uporabnikov zdravstvenega sistema. Predlagan projekt bo zapolnil to vrzel. Ponudil bo veljavne, zanesljive in mednarodno primerljive instrumente za merjenje izidov in izkušenj kroničnih bolnikov s primarno zdravstveno oskrbo, katere bo možno integrirati v sistem zdravstvene obravnave in s tem omogočiti kontinuirano spremljanje kakovosti obravnave. S tem bomo dosegli prvi cilj predlaganega projekta.

S projektom bomo identificirali mednarodno primerljive izide zdravljenja in izkušnje odraslih kroničnih bolnikov s primarno zdravstveno oskrbo, pri čemer bodo kazalniki osredotočeni na pacienta oziroma bodo jih bodo poročali pacienti in ne klinični vidiki oskrbe. Uporaba takšnih instrumentov bo omogočila neposredno primerjavo delovanja primarnih zdravstvenih sistemov v različnih državah, kar bo ponudilo priložnost za mednarodno učenje in izmenjavo izkušenj glede učinkovitih strategij za podporo v osebo usmerjene primarne oskrbe. To nam bo omogočilo doseganje drugega cilja predlaganega projekta.

S pomočjo projekta bomo identificirali skupine posameznikov in področja zdravstvenega sistema, ki zahtevajo posebno pozornost. Dobili bomo podatke o izidih kroničnih bolnikov v smislu obolevnosti, splošnega zdravstvenega, fizičnega zdravstvenega, psihičnega zdravstvenega in socialnega zdravstvenega stanja ter o izkušnjah kroničnih bolnikov v smislu dostopnosti do zdravstvene oskrbe, komunikacije med osebjem, vključenosti v potek zdravljenja, koordinacije in kontinuitete zdravljenja, celostne obravnave in zaupanja v sposobnost samooskrbe. Ti rezultati nam bodo omogočili doseganje tretjega in četrtega cilja predlaganega projekta.

Dobili bomo odgovore, kako na omenjene izide in izkušnje vplivajo starost, spol, izobrazba, stanje zaposlitve, nivo polimorbidnosti, stanje bolezni, zmožnost samooskrbe in druge značilnosti tako bolnikov kot tudi zdravstvenih delavcev. Identificirali bomo ključne lastnosti izvajalcev primarne oskrbe, ki korelirajo z izidi in izkušnjami odraslih kroničnih bolnikov s primarno zdravstveno oskrbo. Podatki bodo odkrili morebitne razlike med skupinami znotraj posamezne države. S tem bomo naslovili peti in sedmi cilj predlaganega projekta.

Rezultati predlaganega projekta bodo omogočili boljše razumevanje kakovosti zdravstvene oskrbe, merjene z izkušnjami in rezultati bolnikov na nacionalni ravni (znotraj države) in na mednarodni ravni (med državami). Poleg tega bo pomagal bolje osvetliti primarni zdravstveni sektor. Projekt bo zagotovil informacije, ki jih je mogoče uporabiti za izboljšanje primarnega zdravstvenega varstva, kar je pomembno za bolnike s kroničnimi boleznimi. Projekt vodi k izboljšanju zdravstvene oskrbe, ki je pomembna za paciente, torej za tiste, katerim je zdravstveni sistem v bistvu namenjen. Tako bo država lahko izboljšala v pacienta usmerjeno oskrbo, ki je ena od ključnih kompetenc osnovne ravni.

Končen izid projekta bo odgovor na vprašanje, ali primarna zdravstvena oskrba dejansko omogoča ljudem bolj kakovostno življenje oziroma boljše počutje. S temi rezultati bomo dosegli tudi šesti, osmi in deveti cilj predlaganega projekta. Predlagani projekt bo prispeval k razvoju bolj v osebo osredotočenih zdravstvenih sistemov z oceno njihove relativne uspešnosti pri zagotavljanju oskrbe, osredotočene v osebo in pri izpolnjevanju potreb pacientov, motiviranju potrebnih reform politike in pobud za izboljšanje kakovosti zdravstvenega varstva. Predlagani projekt bo spodbujal tudi vključevanje rezultatov in izkušenj, o katerih poročajo bolniki, kot del rutinske primarne/ambulantne oskrbe, s čimer bo podprl izboljšave oskrbe, osredotočene na ljudi.

Trajanje projekta: 1. 10. 2021–30. 9. 2023

Nosilna organizacija: Zdravstveni dom Ljubljana

Projektni partner: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ)