STIK

Opis projekta

Ozadje

Vsebina projekta, ki kombinira humanistične in medicinske pristope, se osredotoča na problem medčloveškega stika v postmoderni družbi. Izhodiščno, takorekoč »pred-pandemično« stanje stvari je tako, da socialna omrežja, ki obljubljajo več stika in omogočajo globalno komunikacijsko mrežo medsebojne povezanosti, proizvajajo ravno nasprotno: vedno večjo odtujenost. Stik med ljudmi je na spletu digitaliziran, s tem pa tudi učinkuje tako, da medčloveški stik in vivo virtualizira. Stik je, skratka, digitaliziran v spletnih omrežjih in posledično virtualiziran na telesni ravni. Pandemija covida-19 je v tem oziru funkcionirala kot povečevalna leča, ki je amplificirala probleme, ki so obstajali že poprej, hkrati pa jih je tudi konsolidirala tako, da preprosto ni več možen povratek nazaj na stanje ex ante. Zato govorimo o statusu dotika v »post-pandemični dobi«, namreč, ker so vse poprejšnje, moderne (dominantne) in predmoderne (rezidualne) forme dotika in medčloveškega stika s pandemijo nepovratno izgubljene, namesto njih pa so nastopile nove, postmoderne (emergentne). Stik, kakršen se je izoblikoval v teoriji in praksi od antike do srednjega veka, pa od predmodernega do modernega stanja stvari, se je radikalno spremenil v dobi, poimenovani postmoderna, katere glavne značilnosti – nasploh in še zlasti kar zadeva vprašanje dotika – so sledeče: alienacija, digitalizacija, eksploatacija, virtualizacija. Projekt naslavlja premene statusa postmodernih in postpandemičnih medčloveških stikov tako, da se iz sedanjega historičnega trenutka ozre tako nazaj kot naprej: nazaj v čas pandemije, ko so se poprejšnji trendi spreminjanja statusa dotika konsolidirali – vnaprej pa tako, da prouči možne izhode iz zagate izgube dotika v postpandemičnem času, ki vendarle kaže tudi določene emancipatorične potenciale. V tem oziru je potrebno izpostaviti še zlasti politične, filozofske in umetniške prakse, ki so nastale kot posreden ali neposreden odziv na ukrepe, povezane z zamejevanjem pandemije covid-19: če so praktično vsi nefarmakološki ukrepi bili naravnani tako, da so naslavljali medčloveški stik (maske, distanca, etc.), so bile dotične prakse takšne, da so poskušale nazaj vzpostaviti natanko taisto: stik. Stik se tako lahko potencialno izkaže kot tista ključna točka, na kateri so ne samo sovpadla dva velika globalna fenomena (socialna omrežja & pandemija covida-19) in proizvedla novo stanje stvari, pač pa tudi osišče, okoli katerega je mogoče zastaviti humanistični potencial emancipatoričnih praks prihodnosti, ki se zavzemajo za rehabilitacijo medčloveškega stika v dobi njegove akutne anestetizacije in alienacije.

Namen projekta

Namen projekta je okrepiti razumevanje evolucije medčloveških stikov v post-moderni dobi, kakor jih je odločilno zaznamovala minula pandemija covida-19, pri čemer gre za inovativen interdisciplinirani pristop, ki kombinira tako medicinsko kot humanistično metodologijo raziskovanja. Na takšen način si prizadevamo izboljšati razumevanje komplekse dinamike medčloveških stikov ter pridobiti osnovno vodilo pri implementaciji morebitnih javnozdravstvenih ukrepov, ki vplivajo na medčloveške stike (npr. ne-farmakološki ukrepi v času covda-19) z boljšim razumevanjem njihovih vplivov ter potencialnih negativnih učinkov.

Cilji projekta

Z uporabo kombinacije medicinske ter humanistične metodologije raziskovanja bomo pri našem raziskovalnem delu upoštevali tako neposredne premene v medčloveških stikih na povsem telesni ravni (vključujoč distinktivno postmoderne »brezstične stike«, ki se vršijo na socialnih omrežjih v virtualnem svetu, kakor tudi povsem realne stike, ki so bili objekt nefarmakoloških ukrepov v času pandemije), kakor tudi spremembe v pojmovanju samega dotika (na ravni sodobnih humanističnih analiz, ki so bile opravljene glede dotika znotraj t.i. »haptičnih študijah«, kakor tudi na ravni analize diskurza – javnega, novinarskega, publicističnega – ki poskuša zajeti problem spremenjenih medčloveških stikov v post-pandemični dobi). Cilji projekta se bodo zato realiziral v etapah, kjer bosta raziskovalni skupini z NIJZ in FDV sodelovali vsak s svojo raziskovalno metodologijo pri proučevanju dotika kot objekta in izvedla ločena sistematična pregleda vse relevantne znanstveno-strokovne literature in na tej podlagi opravila  teoretsko in empirično raziskovalno delo kot podlaga za pripravo končnega poročila ter znanstvenega prispevka za objavo v izbrani indeksirani znanstveni reviji iz področja humanistike in družboslovja ter/ali javnega zdravja. Dodatni cilj je predstavitev rezultatov raziskave na javnem dogodku zainteresirani širši javnosti.

Mejniki projekta

• Februar 2025: 1. delavnica raziskovalne skupine
• Marec-maj 2025: raziskovalno delo
• Junij-julij 2025: 2. delavnica raziskovalne skupine
• Avgust 2025: vmesno poročilo o delu na raziskovalnem projektu
• September-oktober 2025: priprava raziskovalnih rezultatov
• November-december 2025: objava znanstvenega prispevka
• Januar 2026: končno poročilo

Dodana vrednost

Pomen projekta za prihodnost se kaže predvsem v njegovem potencialu predvidevanja zagat v zvezi z medčloveškimi stiki v morebitnem primeru nove globalne pandemije v digitalni dobi odtujenih stikov.

Pričakovani rezultati

Rezultati bomo omogočali pridobivanje vpogleda v kompleksno področje vpliva epidemioloških ukrepov, ki omejujejo človeške stike, na širšo sliko medčloveških interakcij. Zaradi tega je predvidena uporabnost te raziskave njihova potencialna aplikacija v primeru ponovne uporabe teh ukrepov (npr. nova pandemija). Dodatno bo raziskava služila kot temelj za zastavljanje dodatnih poglobljenih raziskav na področju (morebitna nadaljnja prijava temeljnega raziskovalnega projekta ARIS).

Trajanje projekta: 1. 2. 2025 – 31. 12. 2025

Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Financiranje: Projekt je del internega razpisa za razvojno-raziskovalne projekte na NIJZ 2025, ki je financiran z naslova ZZZS (Terciarni program – Program za razvoj in raziskave)