Prvih 1000 dni – I

Prvih 1000 dni – I

Analiza perinatalnih kazalnikov in kazalnikov patronažnega zdravstvenega varstva pri ženskah iz populacije ranljivih skupin prebivalstva z namenom ocene stanja na področju socialnega in zdravstvenega varstva pri delu z ranljivimi družinami v času nosečnosti in po rojstvu otroka.

Ne spreglejte
Najnovejše
Victoria Zakrajšek, dr. med., spec. javnega zdravja

Ključno vlogo pri razvoju otroka ima v prvih letih življenja družinsko okolje. Obremenjujoče izkušnje v otroštvu so najbolj kritične, saj v ranljivem okolju se tveganje za resne telesne in duševne motnje v odrasli dobi znatno poveča. V projektu se bomo prizadevali za podporo krepitvi telesnega in duševnega zdravja nosečnic in mladih staršev ter starševskih veščin, s ciljem povečati možnosti za čimbolj optimalen razvoj otroka, preprečiti transgeneracijski prenos travm ter s tem posledično zmanjšati negativne posledice na zdravje ter neenakosti v zdravju.

Victoria Zakrajšek, dr. med., spec. javnega zdravja, vodja projekta

Opis projekta

Ozadje

Najpomembnejšo vlogo pri razvoju otroka ima v prvih letih življenja družinsko okolje. Starši, ki so socialno izključeni, revni, nasilni, imajo duševne ali osebnostne motnje in druge neugodne življenjske okoliščine, običajno težje odgovorijo na potrebe otroka. Ob tem so prva leta življenja še najbolj kritična. Obremenjujoče izkušnje v otroštvu (OIO) so ena od glavnih socialnih determinant zdravja, ki poslabšuje otrokov razvoj in poveča tveganje za resne telesne in duševne motnje kasneje v odrasli dobi. OIO, kot posledica kompleksnega prepletanja zdravstvenih in socialnih dejavnikov tveganja, lahko nastanejo že v nosečnosti, vplivajo na izide poroda in tako zaznamujejo razvoj otroka v prvih dveh letih po rojstvu. Ob tem so starši, ki se tudi sicer v tem obdobju srečujejo z različnimi izzivi in stiskami, ob prisotnosti različnih družbenih ranljivosti še dodatno poglabljajo OIO in s tem povečujejo potrebo po celostni podpori za krepitev družinske varnosti, zdravja ter psihosocialnega blagostanja.

Če želimo omogočiti vsakemu otroku čimbolj optimalen začetek, je potrebno ustrezno podpreti njegove starše, s politikami, programi in službami, ki jim zagotavljajo vire ter ustrezna znanja. Z aktivnostmi je potrebno pričeti čimbolj zgodaj, že v nosečnosti in prvih dveh letih življenja, kar je tudi eden izmed temeljnih priporočenih pristopov za zmanjševanje neenakosti v zdravju.

Z namenom vzpostavljanja varnega in spodbudnega okolja za razvoj otroka bomo v projektu »Prvih 1000 dni« pozornost namenili prav tem družinam. S tem namenom bomo v prvi fazi projekta izvedli analizo socialnih, ekonomskih in zdravstvenih dejavnikov tveganja, ki lahko vplivajo na razvoj OIO v obdobju nosečnosti, poroda in prvih dveh let po porodu, raziskali povezave med temi dejavniki tveganja in perinatalnimi izidi ter identificirali dejanske potrebe ranljivih skupin prebivalstva.

Namen projekta

Pregled obstoječih zdravstvenih kazalnikov in programov za pomoč ranljivim družinam v času nosečnosti in po rojstvu otroka, z namenom ocene stanja na področju krepitve telesnega in duševnega zdravja nosečnic in mladih staršev ter starševskih veščin.

Cilji projekta

  1. Pregled in ocena programov obravnave ranljivih družin v času nosečnosti in po rojstvu otroka v tujini.
  2. Pridobivanje celovitega vpogleda v perinatalne kazalnike in kazalnike patronažnega zdravstvenega varstva žensk v obporodnem obdobju.
  3. Identifikacija ključnih javnozdravstvenih problemov pri obravnavi nosečnic in družin z majhnimi otroki.

Faze projekta

Izvajanje projekta bo potekalo v šestih fazah:

F1: Pregled in predstavitev programov obravnave ranljivih družin v času nosečnosti in po rojstvu otroka v tujini v februarju-marcu 2025.

F2: Zbiranje podatkov za analizo v aprilu-maju 2025.

F3: Obdelava podatkov ter statistična analiza bo potekala v juniju−juliju 2025.

F4: Analiza in ocena pridobljenih rezultatov v avgustu-septembru 2025.

F5: Priprava poročila in znanstvenih prispevkov v oktobru-novembru 2025

F6: Izvedba zaključnega dogodka s predstavitvijo rezultatov raziskave ter povezovanjem mreže strokovnjakov (izvajalci patronažnega in socialnega varstva, ginekologi, pediatri, psihologi, klinični psihiatri) za izmenjavo izkušenj z namenom izvedbe druge faze projekta – v novembru-decembru 2025.

Dodana vrednost

Rezultati prve faze projekta bodo služili kot zasnova za drugo fazo projekta (»Prvih 1000 dni – II«) in sicer – identifikacijo potreb strokovnih služb v socialnem in zdravstvenem varstvu pri delu z ranljivimi družinami v času nosečnosti in po rojstvu otroka za pripravo predloga nadgradnje kompetenc teh služb.

S pomočjo pridobljenih rezultatov raziskave lahko oblikovalci politik in odločevalci načrtujejo ukrepe in aktivnosti, temelječi na dokazih, za izboljšanje predporodne oskrbe nosečnic, obravnave in zdravstvenega varstva dojenčkov in otrok ter podpore njihovim staršem prek medsektorskih skupin strokovnjakov.

Pričakovani rezultati

Ključni pričakovani rezultat je ugotovitev povezav med dejavniki zdravstveno-socialnega tveganja v nosečnosti in izidi nosečnosti pri ženskah z ranljivostmi ter pridobivanje celovitega vpogleda v stanje na področju socialnega in zdravstvenega varstva pri obravnavi ranljivih nosečnic in družin z majhnimi otroki v prvih dveh letih življenja z identifikacijo morebitnih vrzeli.

Trajanje projekta: 1. 2. 2025 – 31. 12. 2025

Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Financiranje: Projekt je del internega razpisa za razvojno-raziskovalne projekte na NIJZ 2025, ki je financiran z naslova ZZZS (Terciarni program – Program za razvoj in raziskave)

Za dobro javno zdravje
Pitna voda

Epidemiološka preiskava NIJZ glede fekalnega onesnaženja v objektu Maximarket zaključena

Podrobno
Pitna voda

Fekalna onesnaženost pitne vode v poslovnem objektu Maximarket

Podrobno
Javni pozivi

1. javni poziv za izbor zunanjih izvajalcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi projekta »Medčloveški stiki v post pandemičnem obdobju po Covid-19 (STIK)«

Podrobno

Išči