Raziskava SI.Health bo s celovito oceno dejavnikov tveganja in prehranskega statusa odraslih prebivalcev Slovenije zagotovila ključne podatke za oblikovanje učinkovitih javnozdravstvenih strategij, usmerjenih v preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni ter izboljšanje zdravja in kakovosti življenja prebivalstva.

Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/22327
Opis projekta
Ozadje
Kronične nenalezljive bolezni (KNB), med katere sodijo tudi srčno-žilne (CVD), so vodilni vzrok smrti v Sloveniji in po svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), kronične nenalezljive bolezni (KNB) vsako leto terjajo 41 milijonov življenj, kar predstavlja kar 74 % vseh smrti na svetu. Omenjene bolezni še posebej prizadenejo odraslo populacijo, čeprav so ogrožene vse populacijske skupine. 17 milijonov ljudi vsako leto zaradi KNB umre še pred 70. letom starosti, pri čemer se 86 % prezgodnjih smrti zgodi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. Prehrana in življenjski slog sta lahko ključna dejavnika tveganja ali pa zaščitna dejavnika pri razvoju ali preprečevanju različnih KNB. Dejavniki, ki prispevajo k razvoju KNB, vključujejo pomanjkanje telesne aktivnosti, sedeč življenjski slog in premalo fizične aktivnosti ter kajenje in uživanje alkohola. Poleg teh je pomemben dejavnik tveganja tudi neustrezna prehrana, ki se kaže v visokem vnosu neustreznih maščob, sladkorja in soli ter nizkem vnosu sadja, zelenjave, polnozrnatih živil in vlaknin. Pogoste KNB v globalni populaciji so srčno-žilne bolezni (CVD). Srčno-žilne bolezni predstavljajo širok spekter bolezni, ki prizadenejo srce in žile. Glavni vzrok srčno-žilnih bolezni je ateroskleroza, ki se kaže kot nalaganje maščobnih oblog v stenah arterij. Te obloge zožujejo žile in otežujejo pretok krvi. Nastanejo lahko zaradi povišanih vrednosti škodljivih maščobnih delcev v krvi (LDL holesterol), kajenja, visokega krvnega tlaka in sladkorne bolezni. Poleg ateroskleroze k srčno-žilnim boleznim prispevajo še drugi dejavniki tveganja, kot so nezdrav življenjski slog, dednost, starost, moški spol, sladkorna bolezen in povišan krvni sladkor. Debelost, oziroma prekomerna telesna teža, kot posledica neustrezne prehrane in pomanjkanja gibanja, še dodatno povečuje tveganje za razvoj kroničnih bolezni. Kljub globalnemu naraščanju debelosti še vedno obstajajo določene skupine prebivalstva, ki so slabo oskrbljene z nekaterimi hranili, še posebej z mikrohranili. Za razumevanje natančne vloge dejavnikov tveganja za razvoj KNB, pa tudi preskrbljenost populacije s ključnimi hranili, je pomembno izvajanje presečnih raziskav, ki raziskujejo življenjski slog prebivalcev ter njihov zdravstveni in prehranski status. Tovrstne raziskave so bistvene za oblikovanje učinkovitih javnozdravstvenih ukrepov, saj zagotavljajo zanesljive znanstvene podatke, ki so nujni za sprejemanje informiranih javnozdravstvenih odločitev.
Razvoj natančnega in optimiziranega protokola za nacionalno raziskavo, ki bo omogočil celovito oceno prehranskih in drugih dejavnikov tveganja KNB, je ključen korak k načrtovanju učinkovitih javnozdravstvenih strategij v Sloveniji. Nacionalno reprezentativna raziskava, ki bi obravnavala različne vidike tveganj za razvoj KNB, bi zagotovila potrebne podatke za razvoj učinkovitih preventivnih strategij in politik, ki bodo naslovile specifične potrebe prebivalstva in prispevale k zmanjšanju bremena KNB.
Namen projekta
Namen projekta je razviti celovit protokol za nacionalno reprezentativno raziskavo SI.Health, ki bo ocenila prisotnost in razširjenost dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni, ter analizirala prehranski status in druge kazalnike zdravja med odraslimi prebivalci Slovenije. Pripravljen bo protokol raziskave, ki bo vključeval preverjene metode ocenjevanja prehranskega statusa in življenjskega sloga in dejavnikov tveganja za KNB. Po vzpostavitvi protokola, bo izvedena pilotna raziskava na izbrani ciljni skupini, ki bo ključna za preverjanje izvedljivosti načrtovanih metod in postopkov ter za identifikacijo morebitnih težav, ki bi lahko vplivale na zbiranje in analizo podatkov v kasnejši večji nacionalni raziskavi SI.Health. Z analizo podatkov iz pilotne raziskave bodo pridobljene povratne informacije, ki bodo omogočile optimizacijo in prilagoditev raziskovalnega protokola, da bo ustrezal praktičnim zahtevam in zagotavljal učinkovito pridobitev natančnih, zanesljivih ter veljavnih podatkov pri izvedbi nacionalno reprezentativne raziskave. Ta prilagoditev je bistvena za zagotavljanje, da bo nacionalna raziskava SI.Health temeljila na preizkušenih in optimiziranih metodah, kar bo povečalo kakovost, uporabnost in mednarodno primerljivost rezultatov ter stroškovno učinkovitost izvedbe. V zadnji fazi projekta bo pripravljen natančen načrt za izvedbo nacionalne raziskave SI.Health, ki bo vključeval podroben terminski in finančni načrt, z opredelitvijo vseh ključnih faz raziskave in potrebnih sredstev za njeno izvedbo. Prav tako bodo identificirani potencialni viri (so)financiranja, kar bo zagotovilo izvedljivost raziskave.
Faze projekta
Izvajanje projekta bo potekalo v štirih delovnih sklopih (DS).
DS1: Priprava protokola nacionalne raziskave SI.Health (razširjena raziskava SI.Menu II),
DS2: Pilotna raziskava,
DS3: Optimizacija protokola raziskave SI.Health,
DS4: Načrt za izvedbo nacionalne raziskave SI.Health,
Dodana vrednost
Sodelujoči v raziskavi bomo pridobili in delili znanja in izkušnje glede protokolov za nacionalno reprezentativno raziskavo, pridobili pa bomo tudi koristne podatke o zdravju in zdravstvenih tveganjih odraslega prebivalstva, ki so eden od temeljev preprečevanja KNB. Ustrezni podatki pridobljeni po mednarodno primerljivi metodologiji so nujni za načrtovanje in vrednotenje zdravstvenih politik in preventivnih dejavnosti na podlagi dokazov. S tem lahko učinkovito vplivamo na zmanjšanje potreb po zdravstveni oskrbi starajočega se prebivalstva.
Pričakovani rezultati
- Usklajen protokol nacionalne raziskave SI.Health. Pripravljen bo protokol raziskave z vsemi predvidenimi meritvami, analizami in vprašalniki. Protokol bo nadalje testiran v pilotni raziskavi.
- Revidiran protokol prehranskega dela raziskave. Na osnovi pilotne raziskave bo revidiran protokol prehranskega dela raziskave, ki bo vključen v končni revidiran protokol nacionalne raziskave SI.Health.
- Revidiran protokol kliničnega dela raziskave. Na osnovi pilotne raziskave bo revidiran protokol kliničnega dela raziskave, ki bo vključen v končni revidiran protokol nacionalne raziskave SI.Health.
- Končni revidiran protokol nacionalne raziskave SI.Health. Glede na rezultate in izkušnje izvedbe pilotne raziskave ter revidiranega prehranskega in kliničnega dela raziskave, bo pripravljen končni protokol raziskave SI.Health, ki bo vključen v načrt izvedbe.
- Načrt izvedbe SI.Health. Pripravljen bo podroben načrt izvedbe raziskave, vključuje podroben terminski in finančni načrt ter identifikacijo potencialnih virov (so)financiranja. Ugotovitve in rezultati, pridobljeni v okviru predlaganega pilotnega projekta bodo diseminirani relevantnim deležnikom, vključno z Ministrstvom za zdravje RS z namenom, da se organizira učinkovita izvedba nacionalne raziskave SI.Health.
Trajanje projekta: 1. 10. 2024 – 30. 9. 2027
Nosilna organizacija: Inštitut za nutricionistiko (NUTRIS)
Projektni partnerji: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Univerzitetni klinični center (UKC)
Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ)