Breme bolečine v hrbtu in kronične mišično-skeletne bolečine je v družbi vedno večje. Namen projekta je vzpostaviti dostopne in učinkovite obravnave za osebe z akutno bolečino v hrbtu in razširjeno kronično mišično-skeletno bolečino na primarni ravni zdravstva – v centrih za krepitev zdravja. Okrepiti sodelovanj z lokalnim okoljem v smislu tajnostne podpore pri spoprijemanju s kronično mišično-skeletno bolečino ter sodelovanje s specialisti medicine dela, prometa in športa v primerih prilagajanja delovnega mesta in vračanja na delo.
Povezava do spletnih strani: Načrt za okrevanje in odpornost (NOO), Evropska sredstva.si
Opis projekta
Ozadje
Mišično-skeletna obolenja in psihosocialna tveganja so v Sloveniji že desetletja glavni vzrok dolgotrajne odsotnosti z dela. Tovrstni pacienti so zaradi kompleksnosti svojih težav zelo velik izziv za zdravstvenega delavca, zaradi dolgih čakalnih dob pa pacienti z akutnimi težavami pogosto niso obravnavani pravočasno, kar veča verjetnost za pojav kronične bolečine in stopnjevanje težav. V Sloveniji je pacientom s kronično nerakavo bolečino na voljo le ena tovrstna obravnava v zdravstvenem sistemu, ki jo izvajajo le na URI Soča, čakalna doba pa presega največjo dopustno čakalno dobo. Zakasnjena obravnava kronične mišično-skeletne bolečine stanje samo še poslabšuje in povečuje njene razsežnosti. Ker ima kronična bolečina vpliv na vse segmente posameznikovega življenja in predstavlja biopsihosocialni problem je pomembno, da je kot taka tudi obravnavana.
Projekt bo potekal v 6 pilotnih okoljih – zdravstvenih domovih v katerih delujejo centri za krepitev zdravja. Ciljna populacija so odrasle osebe s poudarkom na delovno aktivni populaciji, pri katerih se je pojavila akutna bolečina v hrbtu ali kronična mišično-skeletna bolečina. Pacienti bodo po pregledu v ambulanti družinske medicine napoteni na specialno fizioterapijo ali v center za krepitev zdravja na obravnavno za akutno bolečino v hrbtu ali multidisciplinarno obravnavo za kronično bolečino. Z delavnico na področju primarne preventive pa se bo naslavljalo delovno aktivno populacijo, pri kateri se zaradi življenjskega sloga in delovnih obremenitev kaže tveganje za razvoj kostno-mišičnih obolenj.
Namen projekta
Namen projekta je vpeljati strokovne in organizacijske spremembe za povečanje kakovosti in dostopnosti obravnave za zmanjševanje in preprečevanje bolečine v hrbtu na primarni ravni ter jo dopolniti s pristopi za obravnavo kronične razširjene ne-rakave bolečine, ki se trenutno uporabljajo v okviru Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije Soča.
Cilji projekta:
- izboljšanje zdravstvene obravnave oseb z mišično-skeletno bolečino, kar vključuje izboljšanje dostopnosti do ustrezne zdravstvene obravnave in izboljšanje njene učinkovitosti;
- izboljšanje preprečevanja mišično-skeletne bolečine in zmanjšanje števila ponavljajočih in dolgotrajnih epizod;
- evalvacija obravnave oseb z mišično-skeletno bolečino, ki zajema število dousposobljenega kadra, število uporabnikov vključenih v evalvacijo ter njihov napredek na področju mišično-skeletne bolečine;
- predlog sistemske umestitve obravnave oseb z mišično-skeletno bolečino v redne aktivnosti izvajalcev na primarni ravni.
Faze projekta in njihova realizacija:
Projekt zajema 5 delovnih paketov, 6 pilotnih okolij z vključenimi centri za krepitev zdravja, vključitev specialistov medicine dela prometa in športa ter eno nevladno organizacijo. Prvo fazo projekta predstavlja zasnova obravnav, druga faza je izobraževanje izvajalcev na terenu ter testiranje obravnav v pilotnih okoljih, testiranih bo 5 vsebinskih sklopov – delavnic, zadnja faza pa je analiza uspešnosti obravnav in predlog sistemske umestitve projektnih vsebin.
Dodana vrednost
Hitrejša, ustreznejša in dostopnejša obravnava oseb z akutno bolečino v hrbtu in kronično ne-rakavo mišično skeletno bolečino. V sklopu projekta bodo dodatna znanja s področja obravnave akutne bolečine in kronične mišično-skeletne bolečine prejeli izvajalci obravnav v izbranih pilotnih okoljih (v centrih za krepitev zdravja, timi ambulant družinske medicine, fizioterapevti s specialnimi znanji, specialisti medicine dela, prometa in športa). Pridobljena znanja je moč prenesti tudi na ostale uporabnike, ki se udeležujejo delavnic v Centrih za krepitev zdravja. Uporabniki bodo po zaključku obravnave v zdravstvenem sistemu v sklopu projekta imeli na voljo strokovno podporo v lokalnem okolju.
Pričakovani rezultati in gradiva
- Razvita kakovostna in hitro dostopna obravnava ter posodobljena klinična pot za obravnavo pacientov z akutno bolečino v hrbtu ter oseb z ne-rakavo kronično mišično-skeletno bolečino.
- Do-usposobljen kader v centrih za krepitev zdravja za obravnavo oseb z ne-rakavo kronično mišično-skeletno bolečino.
- Pripravljen predlog za implementacijo testiranih vsebin v vse centre za krepitev zdravja v Sloveniji.
- Razvit priročnih in podporna orodja za izvajalce ter udeležence obravnav testiranih v sklopu projekta.
Trajanje projekta: 3. 7. 2023 do 30. 9. 2026
Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
Končna prejemnika: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije SOČA (URI SOČA) .
Vrednost projekta: Skupna vrednost projekta znaša 1.856.424,60 EUR EUR z DDV. Projekt se financira iz evropskih sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost v višini 1.600.000,00 EUR, DDV se financira iz proračuna Republike Slovenije (Ministrstvo za zdravje) v višini 256.424,60 EUR. Od tega za URI SOČA 241.407,00 EUR, financiranih v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ter 10.585,16 DDV in iz proračuna Republike Slovenije (Ministrstvo za zdravje) ter za NIJZ 1.358.593,00 EUR financiranih v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ter 245.839,44 EUR DDV in iz proračuna Republike Slovenije (Ministrstvo za zdravje)
Financiranje: Projekt »Posodobitev obravnave mišično-skeletnih bolečin na primarni ravni (MiSk-Bol)« se izvaja v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) je nacionalni program reform in naložb za ublažitev gospodarske in socialne posledice pandemije covida-19 v Sloveniji in podlaga za koriščenje sredstev evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost. Projekt se izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega področja: Zdravstvo in socialna varnost, komponente 1: Zdravstvo (C4 K1), naložbe: Krepitev kompetenc kadrov v zdravstvu za zagotavljanje kakovosti oskrbe.