Ocena potencialnega vpliva sežiga in sosežiga odpadkov na zdravstvene posledice pri ljudeh – Salonit Anhovo (V3-2236)

Ocena potencialnega vpliva sežiga in sosežiga odpadkov na zdravstvene posledice pri ljudeh – Salonit Anhovo (V3-2236)

Ne spreglejte
Najnovejše

Naslov projekta: Ocena potencialnega vpliva sežiga in sosežiga odpadkov na zdravstvene posledice pri ljudeh – Salonit Anhovo (V3-2236)

Povezava na spletno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20180

Opis projekta

Količina proizvedenih odpadkov v svetu narašča, vse več je industrijskih izdelkov široke Količina proizvedenih odpadkov v svetu narašča, vse več je industrijskih izdelkov široke potrošnje predvidenih samo za enkratno uporabo. Strategije odstranjevanja odpadkov vključujejo recikliranje, odlaganje in sežiganje. Zakonodaja ločuje odpadke na nevarne in nenevarne. Ne glede na to delitev pa pri sežigu in sosežigu odpadkov, odvisno od številnih dejavnikov (vrsta oziroma kemijska sestava odpadkov, način sežiganja, učinkovitost čistilnih naprav), vsakokrat nastaja in se v ozračje sprošča mešanica strupenih snovi (npr. trdi delci (angl. particulate matter, PM) in ultrafini delci (angl. ultrafine particles, UFP), dušikovi oksidi, žveplov dioksid, ogljikov monoksid, dioksini in furani, policiklični aromatski ogljikovodiki (angl. polycyclic aromatic hydrocarbons, PAHs), težke kovine in radioaktivni izotopi). Primerjava tehnologij starejših sežigalnic odpadkov z modernejšimi kaže, da se je količina izpustov onesnaževal iz sežigalnic z modernejšimi tehnologijami, skladno s konceptom najboljših razpoložljivih tehnologij (angl. Best Available Techniques, BAT), sicer bistveno zmanjšala, vendar onesnaževala še vedno nastajajo, kar upravičeno krepi strah delavcev in okoliških prebivalcev. Dejanski učinek teh snovi na zdravje ljudi pa je težko natančno določiti zaradi številnih motečih dejavnikov.

Cilji raziskovalnega projekta so naslednji:

  • Z uporabo dostopnih okoljskih podatkov o kakovosti zunanjega zraka, stanja voda in stanja tal ter dostopnih zdravstvenih podatkov na obravnavanem območju v okolici cementarne Salonit Anhovo (v nadaljevanju: na modelnem območju) ugotoviti povezanost med obratovanjem cementarne Salonit Anhovo na zdravstveno stanje prebivalcev. Pri tem je treba ugotoviti časovno in prostorsko analizo povezanosti med okoljskimi in zdravstvenimi podatki na populacijski ravni.
  • V kolikor obstoječi okoljski podatki iz prejšnjega odstavka niso zadostni, se izvede dodatna vzorčenja in analiza okoljskih vzorcev (pilotna raziskava).
  • Ugotoviti obseg območja vpliva Salonita Anhovo na kakovost zunanjega zraka, pri čemer se uporabljajo ustrezni disperzijski modeli širjenja onesnaženosti zraka.
  • Oceniti povezanost med izpostavljenostjo prebivalcev okoljskim dejavnikom tveganja in zdravjem na podlagi rezultatov študije podati ukrepe za izboljšanje stanja okolja in zdravja.

Dodana vrednost

Za razvoj in vpeljavo celostnega javnozdravstvenega pristopa smo oblikovali konzorcij, ki vključuje strokovnjake s področja javnega zdravja (NIJZ, NLZOH, OI Ljubljana) in klinične medicine (UKC Ljubljana) ter okoljskih strok (ARSO, ULBF, UNG, GeoZS, IJS). Člani oblikovanega konzorcija imamo iz teme predloga projekta številne izkušnje na nacionalnem in mednarodnem nivoju. Zasnovano sodelovanje bomo lahko prenesli tudi na druge izzive s področja okolja in zdravja

Pričakovani rezultati in gradiva

Skladno z zastavljenimi cilji in pripadajočimi delovnimi sklopi projekta pričakujemo naslednje rezultate:

  • Opis modelnega območja upoštevajoč značilnosti fizične geografije in opredelitev potencialnih virov onesnaženosti na modelnem območju.
  • Na podlagi sistematičnega pregleda literature bomo opredelili potencialne vplive onesnaževal iz cementarn na zdravje na populacijski in individualni ravni.
  • Iz že razpoložljivih podatkov HBM in pilotne raziskave na modelnem območju bomo na individualni ravni opredelili biomarkerje izpostavljenosti.
  • Na modelnem območju bomo pridobili podatke za oceno bremena raka.
  • Oceno stanja onesnaženosti zunanjega zraka na modelnem območju.
  • Oceno stanja onesnaženosti voda in sedimentov na modelnem območju.
  • Oceno onesnaženosti tal na modelnem območju.
  • oceno morfološke in kemijske analize prašnih delcev v različnih medijih na modelnem območju.
  • Oceno analize prahu s tal v okolici cementarne Salonit Anhovo in v cementarni.
  • Geografska analiza povezanosti med bremenom raka in onesnaženostjo okolja na modelnem območju.
  • Oceno povezanosti med zdravstvenimi in okoljskimi podatki na populacijski ravni za modelno območje. Prav tako bomo opredelili tudi metodološke vrzeli pri pridobivanju in povezovanju rutinsko zbranih zdravstvenih in okoljskih podatkov.
  • Končno poročilo in diseminacija projekta (rezultati projekta, metode dela, priprava predlogov ukrepov in priporočil ter predlogov za nadaljnje delo).

Trajanje projekta: 1. 10. 2022–30. 9. 2024

Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Projektni partnerji: Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC), Onkološki inštitut Ljubljana, Ministrstvo za okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Univerza v Novi Gorici, Institut Jozef Stefan in Geološki zavod Slovenije

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ)

Za dobro javno zdravje
Telesna dejavnost

Rekordno število dogodkov v Mednarodnem tednu gibanja 2024

Podrobno
Nalezljive bolezni

Pojav tularemije na Gorenjskem

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa

Podrobno