Analiza podatkov o kakovosti pitne vode iz lastne oskrbe s pitno vodo ( LOPV) (V3-1714)

Naslov projekta: Analiza podatkov o kakovosti pitne vode iz lastne oskrbe s pitno vodo (LOPV) (V3-1714)

Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/17050

Opis projekta

Namen in cilj projekta je izpopolniti pregled nad kakovostjo pitne vode iz LOPV (lastne oskrbe s pitno vodo) v Sloveniji, oziroma identificirati območja, kjer občina ne zagotavlja javne službe za oskrbo s pitno vodo in kjer uporabnikom ni zagotovljen dostop do zdravstveno ustrezne pitne vode ter je potrebno izvesti ukrepe za zaščito javnega zdravja, v povezavi z uporabo vode za pitje.

V Sloveniji je izdanih več kot 20.000 vodnih dovoljenj za lastno oskrbo s pitno vodo. Podatki  o izdanih vodnih dovoljenjih bodo služili kot osnova za raziskavo kakovosti teh vodnih virov.  Zanje velja velika verjetnost, da voda, ki jo uporabljajo kot pitno vodo, ni zanesljive kakovosti.

Po podatkih Nacionalnega letopisa za leto 2016 se je  v Sloveniji 94 % prebivalcev oskrbovalo na oskrbovalnih območjih, pri katerih se je izvajal monitoring pitne vode, na mestu uporabe. Kakovost pitne vode ni bila znana za 6 % prebivalcev.  Delež prebivalcev je od regije do regije zelo različen. Najvišji delež lastne oskrbe s pitno vodo je v Koroški regiji (okoli 25%), sledi Savinjska regija. Najnižji delež z lastno oskrbo s pitno vodo ima Primorsko-Notranjska regija. Dostopnost do varne pitne vode se v obdobju 2006–2016 ni bistveno izboljšala.

Velika in srednja oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po več kot 1.000 ljudi (86 % prebivalcev) imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. S stališča javnega zdravja so problematična oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50–500 oseb (okoli 560 leta 2016, oskrbovala so okoli 98.000 oseb), ki so v velikem deležu mikrobiološko onesnažena, tudi fekalno, o njihovi kemijski kakovosti pa so podatki pomanjkljivi; ni povsod ustreznega strokovnega upravljanja in priprave vode, ponekod tudi niso določena vodovarstvena območja. V letu 2016 je bilo pri rednih preskusih odvzetih 3.067 vzorcev, od tega je bilo 11 % mikrobiološko neskladnih vzorcev, 3 % zaradi E. coli. Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij, zlasti zaradi fekalne onesnaženosti; v razredu s 50–500 prebivalci je bilo mikrobiološko neskladnih 23 % vzorcev, 7,3 % zaradi E. coli.

Faze projekta in njihova realizaci

1. Analiza stanja spremljanja kakovosti pitne vode iz LOPV: izvedli bomo analizo obstoječih rezultatov preskušanj iz državnega monitoringa pitne vode iz LOPV, dostopnih v informacijskem sistemu v zadnjih 5 letih (NIJZ).
2.  Oblikovanje podatkovne baze o kakovosti pitne vode iz LOPV za območja, kjer se izvaja državni monitoring: V informacijskem sistemu je za vsako oskrbovalno območje določeno, katero občino oskrbuje. V okviru projekta bomo v informacijskem sistemu omogočili vnos podatkov o dostopu do posameznega OO (oskrbovalnega območja) na ravni naselja (NLZOH). Od upravljavcev in lokalnih skupnosti bomo pridobili natančnejše podatke o številu uporabnikov, ki se oskrbujejo iz javnih vodovodov in posledično tudi o tistih prebivalcih, ki imajo LOPV (NIJZ, NLZOH). Podali bomo oceno mikrobiološke in kemične kakovosti pitne vode iz LOPV (NIJZ).
3. Oblikovanje podatkovne baze o kakovosti pitne vode iz LOPV za področja, kjer se ne izvaja državni monitoring: V okviru projekta bomo v informacijskem sistemu omogočili vnos podatkov o dostopu do posameznega OO (oskrbovalnega območja) na ravni naselja (NLZOH). Od upravljavcev in lokalnih skupnosti bomo pridobili natančnejše podatke o številu uporabnikov, ki se oskrbujejo iz javnih vodovodov in posledično tudi o tistih prebivalcih, ki imajo LOPV (NIJZ, NLZOH). Podali bomo oceno kakovosti pitne vode iz LOPV, kjer se ne izvaja državni monitoring, in sicer glede na razpoložljive podatke(NIJZ). Tako bomo informacijski sistem nadgradili tudi s podatki za vodovode, ki oskrbujejo manj kot 50 uporabnikov.
4. Oblikovanje celovitega seznama nosilcev vodne pravice (dovoljenja) za LOPV: NIJZ bo pridobil seznam nosilcev vodne pravice po prostorskih enotah od Direkcije RS za vode, NLZOH bo poskrbel za uvoz teh podatkov in ureditev v informacijskem sistemu. S tem bomo zajeli vse posameznike, ki imajo vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo v Sloveniji ter dosegli medresorsko povezljivost baz.
5. Podpora izvajanja Akcijskega načrta za izvajanje Strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem: 1. prednostni cilj Akcijskega načrta je – Zagotavljanje zdravja prebivalcev z izboljšanjem dostopa do pitne vode. V okvirju projekta bomo identificirali območja, kjer uporabnikom ni zagotovljen dostop do zdravstveno ustrezne pitne vode in je treba izvesti ukrepe za zaščito javnega zdravja, v povezavi z uporabo vode za pitje. Za namen boljše informiranosti prebivalstva o kakovosti pitne vode in osveščenosti ter pripravljenosti na ukrepanje oziroma odpravo dejavnikov tveganja za zdravje uporabnikov želimo  pridobiti orodje oziroma licenco za prikaz ocene kakovosti PV za splošno javnost, v vodilni svetovni ARC-GIS platformi,  ki je namenjena za izdelavo, upravljanje, deljenje in analizo prostorskih podatkov.  Platforma deluje v oblaku in je že postala standard v javni upravi. Usposobiti je treba tudi kader za uporabo tega orodja (NIJZ).
6. Naključno preskušanje kakovosti pitne vode iz LOPV, kjer ne obstaja nobenih podatkov o kakovosti pitne vode: obstoječi informacijski sistem MPV bomo nadgradili s podatki o kakovosti pitne vode iz LOPV naročenih iz strani uporabnikov LOPV, ob predhodni pridobitvi njihovega soglasja za uporabo le-teh(NLZOH). V letu 2017 so vsa mikrobiološka preskušanja zbrana v enotnem informacijskem sistemu ne glede na lokacijo NLZOH.  Ocenjujemo, da bi lahko za leto 2017 in 2018 pridobili podatke o mikrobiološki kakovosti za več kot 150 vzorcev oziroma vodnih virov. V letu 2018 bomo s pomočjo sofinanciranja mikrobioloških preskušanj spodbudili imetnike vodne pravice za lastno oskrbo s pitno vodo k testiranju pitne vode.  S to pobudo želimo uporabnikom zajetij za pitno vodo omogočiti, da se seznanijo s tem, kakšna je kakovost vode, ki jo uporabljajo za pitje, pripravo hrane, osebno higieno (umivanje zob), ipd.  ter prispevati k izboljšanju zavedanja o pomembnosti mikrobiološko ustrezne pitne vode in k zmanjšanju tveganj za okužbe s pitno vodo. Ocenjujemo, da bi s to pobudo lahko pridobili podatke za dodatnih 200 vzorcev oziroma 200 vodnih virov. Raziskava bi bila usmerjena v mikrobiološke parametre, ki so pokazatelji fekalnega onesnaženja (Escherichia coli in enterokoki). Izvedli bomo tudi analizo kakovosti pitne vode na podlagi tako zbranih podatkov (NIJZ).
7. Priprava predlogov za zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode iz LOPV: v času trajanja raziskovalnega projekta bomo oblikovali spletni priročnik za vzdrževanje vodovoda namenjenega samooskrbi objekta s pitno vodo. Priročnik bo vseboval sanitarno-tehnične zahteve za varno oskrbo s pitno vodo vključno z navodili za čiščenje in vzdrževanje (NLZOH), napotke za prepoznavanje in obvladovanje nevarnosti in nevarnih dogodkov pri LOPV in priporočen obseg ter pogostost preskušanj (NIJZ). V slovenskem prostoru takšen priročnik oziroma navodila še niso izdelana.

Dodana vrednost

Ocena tveganje za zdravje skupine prebivalstva, ki nima dostopa do javnih virov oskrbe. Na osnovi teh ocen bodo izdelani predlogi  za dolgoročno izboljšanje varnosti oskrbe s pitno vodo za te prebivalce.

Rezultati in gradiva

V letu 2019 je potekala izdelava poročila o poteku in ugotovitvah projekta. Poročilo je bilo potem na zahtevo naročnika še dvakrat dopolnjeno.

• Lastna oskrba s pitno vodo (LOPV)

• Zaključno poročilo CRP analiza podatkov o kakovosti pitne vode iz lastne oskrbe s pitno vodo
• Analiza stanja spremljanja kakovosti pitne vode iz lastne oskrbe s pitno vodo

Trajanje projekta: 1. 4. 2018–30. 3. 2019

Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Projektni partner: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH)

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ)