Ciljno raziskovalni projekt vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje, kot partner v projektu pa sodelujejo: UM, Fakulteta za varnostne vede (FVV), UM Fakulteta za zdravstvene vede (FZV) in UM Fakulteta za gradbeništvo.
Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/17961
Zdravstveni sistem se sooča z mnogimi izzivi, med drugim tudi z demografskim staranjem, optimizacijo organizacije zdravstvenega sistema, novimi tehnologijami in spremenjenimi načini obravnave pacientov. Vse to vpliva na kompleksnost organizacijskih in pa tudi arhitekturnih rešitev. Pri prostorskem načrtovanju zdravstvenih in socialno varstvenih zavodov je treba zagotoviti učinkovite rešitve, ki omogočajo kakovostno bivanje in obravnavo pacientov ter ljudi. Dejavniki, ki vplivajo na kakovost bivanja, namreč vplivajo na vsako raven zdravstvenega varstva in predstavljajo osrednjo vlogo pri oskrbi pacientov in oskrbovancev. Načrtovanje okolja in urejanja prostora za zdravstvene storitve je sicer zelo kompleksno in zahteva upoštevanje najrazličnejših prostorskih elementov, dejavnikov kakovosti in trajnostnega razvoja.
Trenutne raziskave o urejanju prostorov in okolij za zdravstvene storitve so razdrobljene, necelovite in ne ponujajo potrebne stopnje podpore arhitekturi in načrtovanju prostorskih rešitev. Pri proučevanju kakovosti arhitekture zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov so vidne pomanjkljivosti že pri sami opredelitvi in posledično merjenju kakovosti bivalnega okolja kot bistvenega gradnika. Raziskave namreč ne vsebujejo celovitih meril oziroma kriterijev vrednotenja ukrepov za izboljšanje kakovosti bivalnega okolja.
Namen projekta je opredeliti kriterije za izboljšanje kakovosti arhitekturnega načrtovanja zdravstvenih in socialno varstvenih zavodov. Pri tem je poudarek na oblikovanju nabora kvalitativnih in kvantitativnih parametrov, ki vplivajo na kakovost bivalnega okolja in organizacijsko uporabnost. To zahteva celovit in interdisciplinarni pristop z vključevanjem različnih področij, od arhitekturnih rešitev in javnega zdravja do organizacijskih, zdravstvenih in varstvoslovnih ved.
Cilji projekta:
Skladno s cilji bo izvedena analiza literature in dobrih praks ter raziskava s pregledom arhitekturnih rešitev, stanja in izzivov na temo bivanjske problematike zdravstvenih in socialno varstvenih zavodov, na podlagi česar bodo zastavljena izhodišča za pripravo predlogov in usmeritev arhitekturnih rešitev v prihodnosti.
Faze projekta in njihova realizacija:
DELOVNI PAKET 1 (DP 1): Pregled arhitekturnih rešitev slovenskih zdravstvenih in socialno varstvenih zavodov
DELOVNI PAKET 2 (DP 2): Analiza ekonomike gradnje in vzdrževanja zdravstvenih in socialno varstvenih zavodov
DELOVNI PAKET 3 (DP 3): Prostorska umestitev zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov glede namena delovanja, demografskih sprememb, okoljskih značilnosti in vpliva na javno zdravje
DELOVNI PAKET 4 (DP 4): Pregled arhitekturnih elementov, prostorskih/okoljskih dejavnikov in rešitev, ki vplivajo na varnost pacientov in zaposlenih v zdravstvenih zavodih ter socialno varstvenih zavodih
DELOVNI PAKET 5 (DP 5): Priprava predlogov in usmeritev arhitekturnih rešitev v prihodnosti
DELOVNI PAKET 6 (DP 6): Diseminacija
V družbi, kjer se populacija prebivalcev opazno stara, medicinska in zdravstvena stroka napreduje s hitrim korakom in kjer so potrebe po vlaganju v novo zdravstveno in socialnovarstveno infrastrukturo vse večje, potrebujemo premišljen strateški in celosten pristop. Projekt je pomemben tako za razvoj znanosti kot tudi stroke na obravnavanem področju. Znanstveno raziskovanje problematike arhitekture zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov nasilja je večinoma omejeno na posamezne raziskave, raziskovanja diplomskih, magistrskih in doktorskih del. Področje potrebuje sistematičen in znanstven pristop, ki bo pregledal dosedanje raziskovalno področje. Za doseganje optimalnih rešitev arhitekture v zdravstvenem in socialno varstvenem sistemu potrebujejo multidisciplinaren in interdisciplinaren pristop, ki vključuje tako arhitekturo, organizacijo, javno zdravje, medicinske in zdravstvene stroke ter varstvoslovne znanosti. Pripravljen projekt bo doprinesel na naslednjih temeljnih področjih: prispeval k širšemu razumevanju predlagane problematike; postavil bo temelje nadaljnjega znanstvenega in strokovnega raziskovanja arhitekture zdravstvenih in socialno varstvenih organizacij; pripravil predloge in usmeritve odločevalcem za nadaljnje korake.
Gospodarske družbe in samostojni podjetniki so v sferi zasebnega profitnega sektorja, medtem ko je nevladni sektor del neprofitnega zasebnega sektorja in opravlja tiste storitve, ki jih trg (torej gospodarstvo) ne opravlja. V tem smislu je nevladni sektor gospodarstvu komplementaren in zato potreben. Tako zdravstvena dejavnost kot storitvena in znanstvena disciplina pomembno prispeva k zdravju v gospodarski dejavnosti, kar je zapisano tudi v mednarodnih usmeritvah svetovne zdravstvene organizacije za področje Evrope. Arhitektura in investicije v infrastrukturo pa so neposredno del gospodarske dejavnosti. Izsledki projekta bodo prispevali k urejenosti regulative in lažje ter dostopnejše načrtovanje gospodarskih subjektov na področju arhitekture zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov.
Slovenija sodi med države, kjer je vlaganje v infrastrukturo zdravstvenih in socialno varstvenih zavodov v zaostanku. Z razvojem medicinskih in zdravstvenih strok ter staranju populacije je potrebno nadaljnje načrtovanje investicij v gradnje zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov obravnavati celostno, skladno s spreminjajočimi razmerami in kontinuiranim izboljševanjem procesov ter organizacije. Projekt bo odločevalcem posredoval predloge in usmeritve nadaljnjih korakov razvoja omenjene problematike. Urejenost omenjenega področja prinaša široke družbene koristi, ki imajo neposreden vpliv na najpomembnejšo človeško vrednoto, to je zdravje. Projekt bo hkrati pomembno prispeval k znanstvenemu in strokovnemu raziskovanju obravnavane problematike.
Bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta:
Trajanje projekta: 1. 11. 2019–31. 10. 2021
Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
Projektni partnerji: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Fakulteta za varnostne vede in Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ)
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
