Na konferenci Skupaj za zdrav življenjski slog mladih so mladi skupaj s strokovnjaki in odločevalci oblikovali priporočila za bolj zdravo šolsko okolje, kakovostno prehrano, več gibanja in omejevanje škodljivih komercialnih vplivov.
V torek, 20. maja 2025, je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani potekala konferenca »Skupaj za zdrav življenjski slog mladih«, organizirana v okviru Zagrebške deklaracije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), nacionalnega programa Dober tek, Slovenija in Skupnega ukrepa JAPreventNCD.
Na konferenci Skupaj za zdrav življenjski slog mladih so mladi skupaj s strokovnjaki in odločevalci oblikovali priporočila za bolj zdravo šolsko okolje, kakovostno prehrano, več gibanja in omejevanje škodljivih komercialnih vplivov.
V torek, 20. maja 2025, je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani potekala konferenca »Skupaj za zdrav življenjski slog mladih«, organizirana v okviru Zagrebške deklaracije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), nacionalnega programa Dober tek, Slovenija in Skupnega ukrepa JAPreventNCD.
Na dogodku so udeleženci osvetlili pomen zdravega življenjskega sloga otrok in mladostnikov, celovito obravnavali problematiko debelosti ter opredelili vlogo politik, ukrepov in preventivnih programov za izboljšanje zdravja mladih – tako v Sloveniji kot širše v evropskem prostoru. Dogodek je bil zasnovan kot stičišče strokovnjakov, odločevalcev in mladih z namenom oblikovanja skupnih rešitev za ustvarjanje podpornih okolij in učinkovitih pristopov k zdravemu življenjskemu slogu.
Udeležence so uvodoma nagovorili dr. Aleš Musar, soprog predsednice RS in ambasador Zagrebške deklaracije WHO v Sloveniji, prof. dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete, Sanja Vuzem, predstavnica pisarne SZO v Sloveniji, in Matej Petelin, predstavnik mladih v skupnem ukrepu JA PreventNCD. V nagovorih so poudarili pomen povezovanja različnih deležnikov in aktivne vloge mladih pri soustvarjanju prihodnjih ukrepov.
»Evropa ne more biti konkurenčna brez zdravih ljudi,« je poudaril dr. Aleš Musar in dodal, da je treba krepiti pobude, kot sta Zagrebška deklaracija in JA PreventNCD, ki omogočata razvoj politik za preprečevanje bolezni in gradnjo družbene blaginje. Izpostavil je pomen šolske prehrane kot blaginjske politike, ki spodbuja zdravje, izvajanje kroskurikularnih vsebin, solidarnost, medgeneracijsko povezanost in varovanje okolja. V okolju, kjer komercialni interesi pogosto spodbujajo debelost, morajo države prevzeti jasno vlogo zaščitnice javnega interesa.
»Prav sodelovanje v programih, kot je program ZDAJ, je primer, kako lahko dobre pobude zaživijo tudi na nacionalni ravni, če jih prepoznamo kot prednostne in jih podpremo z usklajenim sodelovanjem različnih sektorjev.«
— dr. Aleš Musar
Posebna pozornost je bila namenjena mladim, ki so v skupinah vodili razprave o izzivih, povezanih z zdravim življenjskim slogom in komercialnimi determinantami zdravja, ter oblikovali priporočila za izboljšanje okoljskih pogojev za zdravje. Med drugim so izpostavili pomanjkljivosti v prehrani dijakov in študentov, visoko dostopnost energijskih pijač in alkohola, nezdravo ponudbo v avtomatih ter vpliv trženja na prehranske izbire.
Zavzeli so se za uvedbo pitnikov, več možnosti za telesno dejavnost v izobraževalnem okolju ter za strožjo regulacijo poslovnih praks, ki negativno vplivajo na zdravje. Dogodek je jasno pokazal, da mladi ne želijo biti zgolj ciljna skupina, temveč aktivni sooblikovalci rešitev za bolj zdrav življenjski slog. »Pomembno je, da mladi začnemo vlagati v zdravje danes, da bo zdrav življenjski slog postal standard v prihodnosti,« je poudaril Matej Petelin, predstavnik slovenskih mladih v skupnem ukrepu JA PreventNCD.
V strokovnem delu dogodka so sodelovali predstavniki šol, javnozdravstvenih ustanov in drugih organizacij, ki so predstavili projekte:
»Zdravje mladih je skupna odgovornost – šol, staršev, skupnosti in države. S projektom zMIGAJ! dijake spodbujamo, da se z gibanjem povežejo, izrazijo in razvijajo zdrave življenjske navade. Današnji posvet povezuje znanje, izkušnje in dobre prakse. Le skupaj lahko ustvarimo okolje, kjer bo gibanje mladim samoumevno – kot del vsakdana, ne izjema,« je poudaril Gregor Grbec, namestnik vodje projekta.
Vzdušje v šolah, kadar govorimo o zdravem življenjskem slogu, sta v pogovoru opisala mag. Tatjana Šček Prebil, ravnateljica BIC Ljubljana – Živilske in naravovarstvene šole in Andrej Rutar, ravnatelj Srednje šole Veno Pilon iz Ajdovščine. Na okrogli mizi so spregovorili o sodelovanju v evropskih projektih, kot sta Schools4Health in zMIGAJ!, ter o pomenu motiviranja zaposlenih in aktivne vloge dijakov v projektih. Sodelovanje v tovrstnih projektih dijakom prinaša dragocene izkušnje, ki jim koristijo pri nadaljnjem izobraževanju in vključevanju v skupnost. Polonca Truden Dobrin z NIJZ je ob tem poudarila vlogo srednjih šol kot inovativnega okolja za doseganje ciljev na področju zdravja otrok ter pomen krepitve medsektorskega sodelovanja.
Na današnjem dogodku je prisotne preko videoposnetka nagovorila tudi visoka gostja, prof. dr. Sanja Musić Milanović, specialistka epidemiologije in soproga predsednika Republike Hrvaške. Prof. Milanovič je bila leta 2023 pobudnica Zagrebške deklaracije, svoj nagovor pa je postavila v kontekst te deklaracije. Poleg predstavitve domačih programov je bil v video nagovoru predstavljen tudi mednarodni pogled na izzive šolske prehrane. Izpostavila je šolsko prehrano kot ključni steber preprečevanja otroške debelosti ter poudarila pomen šolskega okolja kot prostora za dolgoročno oblikovanje prehranskih navad in razvoj socialnih veščin. Opozorila je na velike razlike med regijami in šolami v dostopu do kakovostne prehrane, ki po njenem mnenju zahtevajo nadaljnja vlaganja v infrastrukturo, strokovni kader in lokalne vire.
Njeno sporočilo se tesno navezuje na cilje Zagrebške deklaracije, ki poziva k enakovrednemu dostopu vseh otrok v Evropi do zdravih in hranilno ustreznih šolskih obrokov.
O šolski prehrani kot blaginjski politiki je spregovorila doc. dr. Mojca Gabrijelčič, ki se s tem področjem ukvarja v JAPreventNCD, v katerem skupaj s sodelavci vodi aktivnosti za trajnostnost JA na EU ravni. Šolska prehrana in Šolska shema sta politiki, ki poleg neprofitne ekonomske narave spodbujata socialno vključenost in povezovanje, prenos tradicionalnih znanj in povezave s temami šolskega kurikula ter številne aktivnosti na področju varovanja okolja. Če bi bili opredeljeni kot politiki ekonomske rasti, nikakor ne bi mogli dosegati številnih ciljev, ki podpirajo blaginjo v šolah in širše – v lokalni skupnosti. Politike, usmerjene zgolj v ekonomsko rast, so vodile v današnje okoljsko in družbeno stanje na planetu. Zato je Svetovna zdravstvena organizacija že leta 2021 pripravila usmeritve za države za prehod k blaginjskim politikam, podprte z Ženevsko listino.
O komercialnih determinantah zdravja, ki so bile osnova za razpravo mladih, je spregovoril dr. Samuele Tonello, višji svetovalec za politike EU iz pisarne EuroHealthNet v Bruslju. V svoji predstavitvi je jasno opredelil komercialne determinante kot strategije in pristope zasebnega sektorja, ki postavljajo dobiček pred posameznikovo pravico do zdravja. Poudaril je, da moramo biti v današnjem debelilnem okolju zelo ozaveščeni super heroji, če želimo vzdrževati zdravo prehranjevanje. Zato je po njegovem mnenju nujno, da okolje spremenimo iz debelilnega v normalno prehransko okolje – namesto da odgovornost za zdravo prehrano prelagamo na posameznike, zlasti na ranljive skupine. Ob tem je opozoril, da dokler obstaja stalni pritisk na industrijo, da mora neprestano dokazovati gospodarsko rast, do resničnih sprememb ne bo prišlo brez temeljite regulacije. Zaključil je z mislijo, da se moramo kot družba odkrito vprašati, kakšno globalno ekonomsko politiko pravzaprav potrebujemo.
Konferenca je pomembno prispevala k oblikovanju novega nacionalnega programa za prehrano in telesno dejavnost za prihodnje desetletje. Vsebinska izhodišča, ki so jih skupaj s strokovnjaki oblikovali mladi, bodo pomembno vplivala na nadaljnje načrtovanje ukrepov za ustvarjanje podpornega in zdravju prijaznega okolja za vse generacije. To se smiselno povezuje s cilji programa ZDAJ, usmeritvami nacionalne zdravstvene politike, cilji WHO Zagrebške deklaracije ter cilji evropskega projekta JAPreventNCD.
Dogodek je bil izveden v soorganizaciji Skupnega projekta JA PreventNCD, ki ga sofinancira Evropska unija in v katerem sodelujejo partnerji iz 25 držav. Projekt krepi znanja, ukrepe in politike držav članic za učinkovito preprečevanje raka in drugih nenalezljivih bolezni. Eden izmed aktivnosti JAPreventNCD je tudi podpora pri razvoju in izboljševanju regulativnih in političnih okvirov na področju prehrane. Konferenca »Skupaj za zdrav življenjski slog mladih« se je zato neposredno navezovala na prizadevanja projekta za uveljavljanje konkretnih sistemskih sprememb – od izboljšanja šolske prehrane, do krepitve zdravega prehranskega okolja. Vključevanje mladih v ta proces ni zgolj simbolično, temveč ključno za oblikovanje trajnostnih in pravičnih politik.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
