Bolniški stalež

Podatki

Začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov se v enakem pomenu opisuje tudi z izrazi absentizem, zdravstveni absentizem, bolniški stalež, bolniška odsotnost.

Zadnje posodobljeno: 22.04.2024

Objavljeno: 22.04.2024

Podatki o bolniškem staležu so pomemben vir informacij o zdravstvenem stanju aktivne populacije. Sodobna tehnologija zbiranja in pridobivanja podatkov omogoča racionalizacijo zbiranja podatkov v smislu enkratnega vnosa podatkov in pridobivanja izhodnih podatkov za poročanje o zdravstvenem stanju delavcev mednarodnim organizacijam (WHO, ILO, EUROSTAT), potrebe nacionalne zdravstvene statistike (socialno medicinske analize – SMA: zaključeni primeri za eno diagnozo v opazovanem obdobju in izgubljeni koledarski dnevi), za potrebe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (finančno zavarovalniške analize – FZA: vsi primeri v opazovanem obdobju in izgubljeni delovni dnevi), kot tudi za posamezna podjetja, ki se zanimajo za zdravstveno stanje zaposlenih.

Vir podatkov je Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela, BOL/03, ki ima zakonsko podlago v Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, NIJZ 3.

S 1. 7. 2020 je v Sloveniji celovito spremenjena pot podatkov o bolniški odsotnosti. S tem je spremenjena tudi pot pridobivanja podatkov v zbirko NIJZ 3. NIJZ podatke pridobiva od ZZZS, kateri z uvedbo elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL) podatke iz obrazca BOL pridobiva elektronsko od izvajalcev zdravstvene dejavnosti.

Od leta 1997 obdelujemo podatke o bolniškem staležu po naslednji metodologiji:

ŠTEVILO PRIMEROV – štejemo vse primere, ki imajo zaključen bolniški stalež v opazovanem letu za eno diagnozo, ne glede, kdaj se je bolniški stalež začel.

ŠTEVILO IZGUBLJENIH KOLEDARSKIH DNI – štejemo vse dneve odsotnosti z dela za eno zaključeno diagnozo v opazovanem obdobju.

% BOLNIŠKEGA STALEŽA (% BS) – Odstotek bolniškega staleža je odstotek izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega delavca.