Prva objava – Bolniška odsotnost v letu 2021

Zaradi bolniške odsotnosti je bilo izgubljenih 17.844.331 koledarskih dni, kar predstavlja 5% bolniško odsotnost zaposlenih v letu 2021.

Slika1: Število izgubljenih koledarskih dni zaradi bolniške odsotnosti, Slovenija, 2021

Viri: Evidenca začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih vzrokov (NIJZ 3)

Ženske so bolniško odsotnost koristile večkrat, vendar za krajše časovno obdobje, kot moški. V povprečju so bile tako v letu 2021 za delo nezmožne povprečno 24 koledarskih dni, med tem ko so bili moški nezmožni za delo približno 8 dni manj.

Slika2: Izgubljeni koledarski dnevi na zaposlenega zaradi bolniške odsotnosti, Slovenija, 2021

Viri: Evidenca začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih vzrokov (NIJZ 3)

V povprečju je posamezna bolniška odsotnost trajala 19 dni. V nižjih starostih je bila posamezna odsotnost krajša, v višjih starostih pa je posamezna odsotnost trajala dlje časa.

Slika 3: Najpogostejši vzroki za bolniško odsotnost po posameznih starostnih obdobjih, Slovenija, 2021

Viri: Evidenca začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih vzrokov (NIJZ 3)

V starosti med 15 in 19 let Je bilo bolniške odsotnosti manj, odsotnosti so bile manj pogoste in so trajale krajši čas. Posamezna bolniška odsotnost je v tej starosti v povprečju trajala 9 dni (R). Odsotnosti z dela so bile v večini posledica nalezljivih bolezni ter poškodb in zastrupitev.

V starostnem obdobju med 20 in 44 leti je bilo značilno visoko število primerov bolniških odsotnosti na 100 zaposlenih, ki so  povprečno trajale 11 dni (R). Poleg nalezljivih bolezni ter bolezni kostno mišičnega sistema so bile odsotnosti posledica starševstva – to je bolezni povezane z nosečnostjo in porodom ter odsotnost zaradi nege otrok.
V višjih starostih, med 45 in 64 leti se povečuje tudi povprečno trajanje posamezne odsotnosti. V povprečju so zaposleni v tem starostnem obdobju ob vsaki bolniški odsotnosti manjkali 27 dni (R). Odsotnosti so posledice bolezni kostno mišičnega sistema ter poškodb in zastrupitev.

Slika 4: Povprečno trajanje ene odsotnosti z dela, Slovenija, 2021

Viri: Evidenca začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih vzrokov (NIJZ 3)

V najvišjih starostih, 65 let in več, se podaljšuje trajanje posamezne odsotnosti, hkrati pa je bolniško odsotnih manj zaposlenih kot v nižjih starostih. V povprečju je bilo 38,6 primerov bolniških odsotnosti na 100 zaposlenih (IF), posamezna odsotnost pa je trajala 56 dni (R). Glavne vzroke odsotnosti gre iskati med  boleznimi kostno mišičnega sistema, rakavimi obolenji ter boleznimi  srca in ožilja.

Definicije za področje bolniške odsotnosti na NIJZ podatkovnem portalu:

• Začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov se v enakem pomenu opisuje tudi z izrazi absentizem, zdravstveni absentizem, bolniški stalež, bolniška odsotnost.
• Primer bolniške odsotnosti z dela je zaključen neprekinjen bolniški stalež v opazovanem letu za eno diagnozo, ne glede, kdaj se je bolniški stalež začel.
• Število izgubljenih koledarskih dni vključuje vse dnevne odsotnosti z dela za eno zaključeno diagnozo v opazovanem obdobju.
• Odstotek bolniškega staleža (%BS) je odstotek izgubljenih koledarskih dni v opazovanem letu.
• Indeks onesposabljanja (IO) je število izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega delavca na leto.
• Indeks frekvence (IF) je število primerov odsotnosti z dela zaradi bolniškega staleža na 100 zaposlenih v enem letu.
• Resnost (R) je povprečno trajanje ene odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali drugega zdravstvenega vzroka.

Opomba: Vsi izračuni na NIJZ podatkovnem portalu se nanašajo na polni delovni čas. Podrobnejši podatki o bolniški odsotnosti zaposlenih prebivalcev v Sloveniji, za leto 2021 ter daljše časovne vrste, so objavljeni na NIJZ Podatkovnem portalu (Zdravstveno stanje – Bolniški stalež).

Datoteke: