Ocena vplivov ozona na zdravje obsega izračun primerov izbranih zdravstvenih izidov, npr. število umrlih zaradi vseh vzrokov (brez poškodb in zastrupitev) in število umrlih zaradi srčno žilnih bolezni v vseh starostnih skupinah ter število sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal v starostni skupini ≥65 let.

Onesnaženost zunanjega zraka z ozonom na primorskem območju je med najvišjimi v državi in v povprečju večja kot na ostalih merilnih mestih v Sloveniji. Vsa tri merilna mesta izstopajo od slovenskega povprečja glede največjih urnih koncentracij ozona, preseganj opozorilne vrednosti OV (OV=180 μg/m³), največjih dnevnih 8-urnih drsečih srednjih koncentracijah ozona in glede števila dni s preseženo ciljno vrednostjo (CV=120 μg/m³).

Povprečna dnevna stopnja izpostavljenosti ozonu je na primorskem območju praktično večino leta večja od referenčne vrednosti 70 μg/m³ (računano kot največja dnevna 8-urna drseča srednja koncentracija ozona). K izpostavljenosti največ prispevajo poletni meseci, ko so koncentracije ozona praviloma največje. Ocena predstavlja razliko med dejanskim številom primerov opazovanega zdravstvenega izida in med številom primerov, ki jih lahko pripišemo vsakemu povečanju največje dnevne 8-urne drseče srednje koncentracije ozona za 10 mg/m³ nad referenčno vrednostjo. To so primeri, ki se jim lahko izognemo ali jih pomembno zmanjšamo z zmanjšanjem onesnaženosti zraka s prekurzorji ozona oziroma drugimi ustreznimi ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti.

Celotno poročilo je dostopno na naslednji povezavi.