Na strokovnem srečanju o prehrani poudarili pomen sodelovanja

Helena Pavlič z NIJZ OE Ravne na Koroškem, regijska koordinatorica za prehrano, je uvodoma poudarila pomen uravnotežene prehrane. Povedala je, da morajo organizatorice prehrane v jedilnike vključiti čim več raznolikih, zdravih in barvnih živil. Kuharice in kuharji morajo obroke prilagoditi razvojni stopnji otroka in se jim pri pripravi obrokov čim bolj približati z okusom in izgledom. Za kakovostne obroke so ključni sodelovanje, usklajenost in strokovna podpora vseh vpletenih, prav tako pa spodbuda preostalega kolektiva, da otroci prevzamejo celotni ponujeni obrok, čeprav katerih od sestavin ne marajo.

Doc. dr. Urška Blaznik, sodelavka NIJZ, je zbranim več povedala o vnosu vitaminov in mineralov in poudarila, da so vsa ključna hranila del uravnotežene prehrane. Kot posebej pomembno izpostavlja zavedanje, da v vrtčevskih in šolskih kuhinjah pripravljajo hrano za otroke, zato ta odraslim ni dovolj slana. Sol je sicer pri pripravi hrane potrebna, a glavni okus naj dajejo naravne začimbe in kvalitetna živila. Prav zato je posebej pomembno, da vrtci in šole izkoristijo vse priložnosti, ki jih ponujajo lokalni proizvajalci in opredelijo letne potrebe po posameznih proizvodih. Priložnost za večjo vključenost lokalnih ponudnikov ponuja Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga z. b. o. (KKGZ), ki bi lahko prevzela logistiko in bila povezovalni člen med ponudniki in naročniki (zavodi). Trenutno na Koroškem že oskrbujejo okoli 30 javnih zavodov, različne šole, vrtce, Splošno bolnišnico Slovenj Gradec in Dom starejših občanov Črneče, je povedal direktor KKGZ Alojz Turjak.

Bernarda Javornik, predstavnica kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije – Zavod Celje, izpostava Dravograd (KGZS), je zbranim med drugim podelila seznam lokalnih kmetovalcev, ki so pripravljeni sodelovati z zavodi. Ob tem je poudarila, da gre za varno hrano, na katero se lahko zanesejo. Na Koroškem je sicer veliko manjših proizvajalcev, ki večino svojih proizvodov prodajo na tržnicah, a vseeno si nekateri želijo sodelovati z vrtci in šolami.  Koroška je poznana predvsem po proizvodnji mleka in mesa, manjkajo pa večji ponudniki zelenjave in žit, zato bi bilo v prihodnosti dobro, da bi ponudbo okrepili tudi na tem področju.

Tjaša Eberhart, sodelavka NIJZ, je udeležencem predstavila, kako jim lahko spletni portal Šolski lonec in e-orodje PISKR olajšata načrtovanje šolske prehrane. Gre za strokovna portala, ki sta javno dostopna in sta lahko v pomoč vsem, ki se ukvarjajo s šolsko prehrano. Vsebujeta tako informacije glede načrtovanja, priprave hrane kot tudi tega, kako otroke spodbujati k zdravi prehrani.

Polona Bastič, organizatorka prehrane na Osnovni šoli (OŠ) Vojnik, OŠ Antona Bezenška Frankolovo in OŠ Videm je predstavila primer dobre prakse in posebno angažiranost pri vključevanju lokalne prehrane v šolske jedilnike. Izpostavila je več pozitivnih vidikov sodelovanja z lokalnimi in ekološkimi ponudniki. Z njimi ima osebni stik, redno jo obveščajo o sezonski/novi ponudbi, izkazujejo certifikate in priporočajo druge ponudnike. V primerjavi z drugimi, večjimi, se tudi lažje prilagodijo z embalažo, nato pa jo tudi odpeljejo in ponovno uporabijo.

Urška Kolar, sodelavka NIJZ, je udeležencem predstavila, kako osnovnošolci preko spleta dojemajo vsebino o zdravi prehrani. V raziskavi NIJZ-ja so opazili  razlike, ki kažejo na večjo ozaveščenost deklet. Pogosteje so namreč pravilno prepoznale napačne izjave o prehrani, kot je preskakovanje zajtrka, trajanje spanja, virov vitaminov, zdravstvene vrednosti jogurta in pogostosti obrokov. Rezultati so pokazali tudi, da osmošolci slabše prepoznavajo napačne trditve o prehrani v primerjavi s šestošolci.

Udeleženke in udeleženci srečanja so sodelovali tudi v delavnici z naslovom Aktualni izzivi in pobude na področju zagotavljanja zdrave prehrane, ki sovpada tudi z vsebino projekta JA PreventNCD.  Ugotovitve bomo zbrali in podali povratne informacije, vsem pa smo posredovali tudi evalvacijski vprašalnik.  Vsi so bili posebej veseli priložnosti, da so lahko med seboj izmenjali bogate delovne izkušnje. Vnovič se je izkazala pomembnost skupnostnega pristopa, povezovanja in enakovrednosti vseh členov v organiziran sistem prehrane.

Tudi v prihodnje bomo tem tematikam namenjali pozornost, želeli pa bi sodelovanja različnih resorjev (kmetijstvo, šolstvo, zdravstvo, sociala) tudi z vidika trajnosti in samooskrbe. Med odmori smo udeleženkam in udeležencem ponudili tudi lokalno hrano.