Duševno zdravje na delovnem mestu

Zaposleni odrasli porabimo za delo več časa kot za katero koli drugo budno dejavnost. Delo nam ne zagotavlja le preživetja, socialne varnosti, ampak tudi vključenost v skupnost, občutek smiselnosti, pripadnosti. Urejeno delovno okolje pripomore k našemu dobremu telesnemu in duševnemu zdravju, medtem ko nezdravo delovno okolje pomembno prispeva k povišanemu stresu oz. razvoju ali poslabšanju težav v zdravju.

24. oktobra 2024 je Nacionalni inštitut za javno zdravje, OE Ravne na Koroškem v sodelovanju s Koroško gospodarsko zbornico priredil strokovno srečanje, na katerega smo povabili delodajalce, vodstvene delavce in strokovne delavce kadrovskih služb. Ugotavljali smo, da je potrebno in možno poslovni uspeh in dobro zdravje zasledovati skupaj. Skrb za dobro (duševno) zdravje na delovnem mestu je deljena. Zanjo so odgovorni tako delodajalci kot tudi zaposleni.

Bolniški stalež, ki je neke vrste indikator zdravstvenega stanja delovno aktivnih prebivalcev, že od leta 2014 v porastu. Najvišji odstotek bolniške odsotnosti smo leta 2022 zabeležili prav v koroški regiji. Odstotek koledarskih dni nezmožnosti za delo je znašal 7.77% (28.4 dni – slovensko povprečje je 5.91% – 21.6 dni). Duševne in vedenjske motnje so četrte po vrsti med vodilnimi vzroki odsotnosti z dela. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu ocenjuje, da lahko kar 50% do 60% vseh izgubljenih delovnih dni pripišemo posledicam z delom povezanega stresa in neobvladanih psihosocialnih tveganj pri delu. Res pa je tudi, da je možno z dobrim vodenjem in načrtovanjem dela ter ustreznimi ukrepi psihosocialna tveganja preprečevati in uspešno obvladati.

Na srečanju smo posebno pozornost namenili izgorelosti in izzivom vodenja, predstavljena je bila zaposlitvena in poklicna rehabilitacija ter pomen delodajalcev pri vključevanju oseb s težavami na trg dela. Strokovne vsebine je popestril gospod Matjaž, ki je z nami delil svojo zgodbo okrevanja in vlogo razumevajočega delodajalca na tej poti. Svoje delo v lokalni skupnosti je predstavil tudi center za krepitev zdravja, ki je pomemben zaupanja vreden akter na področju preventivnih aktivnosti v skupnosti.
Pomembno je, da delodajalci prepoznavajo pomen zdravih, spodbudnih delovnih okolij in hkrati vedo, kje v okolju lahko poiščejo pomoč tako pri načrtovanju ukrepov, kot pri strokovnih vsebinah s področja (duševnega) zdravja. Na spletni strani Programa MIRA lahko tako delodajalci kot zaposleni najdejo pomembne informacije kot tudi storitve, ki jih ponujajo različne organizacije.

Udeleženci so zelo pozitivno ocenili vsebine in izvedbo strokovnega srečanja in zapisali, da si želijo še več tovrstnih vsebin, predvsem na temo komunikacije in stigme.