Varni pred klopi v naravi

V naravi v resnici nikoli nismo sami, okoli nas je polno živih bitji. Med drugim tudi majhni, nič hudega sluteči klopi, ki lahko prenašajo resne bolezni. Zato se pred odhodom na prosto svetuje ustrezna zaščita. Oblečemo si dolga oblačila svetlih barv, ki pokrivajo večji del telesa in uporabimo repelent (pršilo proti klopom).

Klopi živijo v vlažnih okoljih, ob rekah, močvirjih, radi imajo gozdno podrast, grmovje, robove jas, visoko travo, listje, zadržujejo pa se tudi na domačem vrtu in v parkih. Največ jih je do nadmorske višine 600 m, v višjih legah jih je manj. Ljudje in živali postanemo njihov gostitelj naključno. Klop nas zazna s svojimi čutili, zleze na naše telo in si poišče primerno nežno mesto – lasišče, za ušesi, vrat, pazduha, roke, popek, dimlje, noge, kolena ali drugje. Na nas se pritrdi tako, da svoj rilec porine globoko v kožo. Vbod je neboleč, zato je prisotnost klopa na koži večkrat spregledana. V kolikor je klop okužen, med sesanjem s slino v naše telo vnese povzročitelja bolezni in tako lahko resno zbolimo.

Najpogostejši bolezni, ki jih v Sloveniji prenašajo klopi, sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis (KME).

Povzročitelj lymske borelioze je bakterija. V Sloveniji se pojavlja po celotni državi. Letno beležimo več tisoč novih primerov zbolelih. Čas od okužbe pa do prvih znakov bolezni je 3 do 32 dni. Pojavi se značilna kožna sprememba. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi, na sredini bledi in dobiva obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več. Lahko je na mestu vboda klopa ali pa na različnih delih telesa. Rdečina lahko izgine brez zdravljenja, vendar okužba vseeno prodira dalje. Potrebno je vedeti, da spremembe na koži niso vedno prisotne. Po več mesecih ali letih po okužbi se lahko pojavijo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki. Pomembno je zgodnje prepoznavanje bolezni, ker je zdravljenje takrat praviloma učinkovitejše. Cepiva, ki bi bolezen preprečilo, še ni na voljo.

Klopni meningoencefalitis (KME) je resna bolezen osrednjega živčevja. Povzročitelj bolezni je virus. Zanj velja, da ga z zdravili ne moremo pozdraviti. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo v Evropi. Letno beležimo nekaj sto novih primerov zbolelih. Virus se na ljudi prenese z vbodom okuženega klopa, okužimo pa se lahko tudi z uživanjem nepasteriziranega mleka/mlečnih izdelkov okuženih živali (ovce, koze, krave). Bolezen običajno nastopi v 7 do 14 dneh po vbodu. Pojavi se neznačilna vročina (traja 2 do 4 dni), bolečine v mišicah, utrujenost in glavobol. Težave v nekaj dneh minejo, sledi obdobje navideznega izboljšanja. Nato pa sledi obdobje prizadetosti osrednjega živčevja. Bolezen se kaže z visoko vročino, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem in značilno otrdelostjo vratu. Lahko tudi z občutljivostjo na svetlobo, tresenjem rok, jezika ter težavami z zbranostjo. Najtežje je, kadar so prisotne motnje zavesti, ohromitve udov in/ali dihalnih mišic, redko pride tudi do smrti. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšano delovno sposobnost, manjšo sposobnost koncentracije, depresijo in motnje razpoloženja ter ohromitve. Zdravljenje je omejeno le na lajšanje bolezenskih znakov in podporno zdravljenje (potrebno je bolnišnično zdravljenje). Najučinkovitejši ukrep za zaščito proti KME je cepljenje. Priporočamo ga vsem osebam od enega leta starosti dalje. Cepivo je varno in učinkovito.

V Sloveniji je za določene starostne skupine na voljo cepljenje proti KME v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ). V letu 2025 to velja za vse otroke, ki so bili rojeni leta 2016 ali kasneje (po dopolnjenem enem letu starosti), ter za vse odrasle, ki so rojeni od leta 1970 do 1980. Cepljenje se v breme ZZZS opravi s 3 odmerki cepiva pri osebnih izbranih zdravnikih.

Samoplačniška cepljenja proti KME se opravljajo tudi na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (tudi v Novem mestu) ali pa pri osebnih izbranih zdravnikih.

Kako se lahko zaščitimo pred klopi?

• nosimo oblačila svetlih barv, dolgih rokavov in hlačnic, ki pokrivajo večji del telesa;
• uporabljamo repelente (sredstva, ki odganjajo klope);
• ob vrnitvi iz narave se temeljito pregledamo (lasišče, predel za ušesi, roke, dlani, dimlje, kolena in noge), se oprhamo, umijemo glavo in operemo oblačila;
• kadar opazimo že prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo s pomočjo koničaste pincete. To storimo tako, da ga primemo čim bližje koži in ga z odločnim potegom izvlečemo, pri tem ga z ničemer ne mažemo, vrtimo ali kako drugače rotiramo;
• mesto vboda opazujemo še vsaj nekaj tednov po odstranitvi klopa;
• odsvetujemo uživanje nepasteriziranega mleka/mlečnih izdelkov domačih živali (koz, ovac in krav);
• za zaščito pred klopnemu meningoencefalitisu svetujemo cepljenje od enega leta starosti dalje.

Poskrbimo, da bo čas, ki ga preživljamo na prostem, varen in prijeten. Naj bo tako že danes.