Strokovno srečanje »Javnozdravstveni vidiki obvladovanja širjenja okužb«

Organizatorji dogodka so bili Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede; Nacionalni inštitut za javno zdravje, območna enota Novo mesto; Splošna bolnišnica Novo mesto; Zdravstveni dom Novo mesto; Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano ter Mestna občina Novo mesto.

Letošnje geslo Svetovne zdravstvene organizacije »Together for health. Stand with science.« (»Skupaj za zdravje. Na strani znanosti.«) poudarja pomen sodelovanja, zaupanja v znanost ter odločanja na podlagi strokovno utemeljenih dokazov. Letošnje strokovno srečanje je bilo posvečeno zmanjševanju bremena nalezljivih bolezni ter obvladovanju širjenja okužb – temi, ki ostaja izjemno aktualna tako v kliničnem okolju kot tudi v širši družbi.

Predstavniki organizatorjev so poudarili, da je zdravje temelj dobro delujoče družbe ter da nalezljive bolezni kljub napredku medicine ostajajo eden ključnih javnozdravstvenih izzivov. Izpostavili so, da lahko le s skupnim delovanjem, sodelovanjem različnih sektorjev ter zaupanjem v znanost učinkovito zmanjšujemo tveganja in varujemo zdravje prebivalstva.

Razumevanje epidemiologije nalezljivih bolezni predstavlja osnovo za njihovo obvladovanje ter načrtovanje učinkovitih preventivnih ukrepov. Nalezljive bolezni niso preteklost, temveč stalno spreminjajoč se izziv, ki zahteva nenehno pripravljenost stroke, vključevanje znanosti in odgovorno ravnanje posameznika v skupnosti.

Uvodna predavateljica prof. dr. Alenka Kraigher je s svojim prispevkom izpostavila epidemiološke vidike nalezljivih bolezni, ki so čez tisočletja ključno sooblikovale človeško civilizacijo, rušile imperije in spodbujale medicinski napredek. Predavateljica je osvetlila dinamično interakcijo med človekom in patogeni, začenši z zgodovinskimi mejniki, kot so bili kuga, ki je uvedla koncept karantene; črne koze, prva bolezen, ki jo je človeštvo z uporabo cepiv popolnoma izkoreninilo; pa tudi nedavna pandemija covida-19, ki je poudarila pomen hitre znanstvene odzivnosti in uporabe digitalnih rešitev pri obvladovanju njegovih globalnih razsežnosti. Strokovni javnosti je predstavila načine širjenja povzročiteljev okužb v sodobnem, povezanem svetu. Posebna pozornost je bila namenjena tudi dejavnikom tveganja, kot so globalizacija, podnebne spremembe in odpornost mikrobov na zdravila. Izpostavila je pomen sistemske preventive, vloge posameznika in zaščitnih ukrepov.

Rezultate četrte slovenske nacionalne raziskave bolnišničnih okužb je v nadaljevanju predstavila prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Med 4925 hospitaliziranimi bolniki v letu 2023 je 6,1 % bolnikov imelo vsaj eno bolnišnično okužbo, dodatnih 2,0 % pa je bilo še zdravljenih, kar pomeni skupno 8,2 % prevalenco. Najvišji delež bolnikov z bolnišničnimi okužbami je bil v enotah intenzivne terapije (33,3 %). Prevalenca ostaja visoka, zato je nujno okrepiti programe preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb.

Na problem odpornosti mikrobov, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija prepoznala kot eno največjih groženj javnemu zdravju, je opozorila prim. Helena Ribič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Antibiotiki in druga protimikrobna zdravila sodijo med največje dosežke človeštva saj nam omogočajo daljše in bolj zdravo življenje. Vendar izgubljajo svojo učinkovitost, ker se mikrobi, ki povzročajo okužbe, branijo in postajajo proti njim odporni. Spremljanje odpornosti mikrobov v medicini vključuje predvsem spremljanje proti antibiotikom odpornih bakterij in je pomembno za oceno stanja ter bremena v državi, regijah in v ustanovah. Je ključno za preudarno rabo protimikrobnih zdravil in za načrtovanje na rezultatih temelječih ukrepov za preprečevanje in omejevanje širjenja okužb. Največje breme predstavljajo odporni sevi E. coli, Klebsiella pneumoniae in MRSA. Trenutno predstavljajo največji izziv sevi, odporni na karbapeneme.

Eden od razlogov za širjenje odpornih sevov je tudi nepravilna ozirom prekomerna raba antibiotikov. V nadaljevanju je Špela Vidovič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje predstavila spremljanje porabe protimikrobnih zdravil (PMZ), ki je eden od temeljnih ukrepov pri obvladovanju odpornosti mikrobov. Redno spremljanje porabe PMZ omogoča ugotavljanje trendov porabe, primerjavo porabe znotraj države in med primerljivimi predpisovalci, primerjavo s trendi predpisovanja v drugih državah ter oceno vplivov ukrepov za smotrno rabo PMZ. Pred pandemijo je bila poraba stabilna (okoli 13 DID – dnevno opredeljeni odmerek na 1000 prebivalcev na dan), nato se je znižala, od leta 2022 pa ponovno narašča. V letu 2024 je dosegla 14,30 DID, kar pomeni oddaljevanje od zastavljenih ciljev in potrebo po dodatnih ukrepih.

O zdravstveni pismenosti mladih je spregovorila dr. Katja Molan iz Univerze v Novem mestu, Fakultete za zdravstvene vede. Povedala je, da so dijaki in študenti zdravstvene nege kot prihodnji zdravstveni delavci ključni pri izobraževanju pacientov o odgovorni rabi antibiotikov in preprečevanju širjenja protimikrobne odpornosti. Predstavila je raziskovalni projekt »Evalvacija in krepitev zdravstvene pismenosti o odpornosti mikrobov proti zdravilom v mladih generacijah«, v okviru katerega so izvedli presečno raziskavo med 631 dijaki in študenti zdravstvene nege iz šestih izobraževalnih ustanov. Raziskava je pokazala tri profile: 36,6 % z visokim znanjem, 30,1 % visoko angažiranih in 33,3 % z nizko pismenostjo. Ugotovitve so potrdile, da je potrebno in smiselno nadaljevati z vključevanjem teh vsebin v izobraževanje.

Na področju spolno prenosljivih bolezni je Katarina Rakuša Kastrevc iz Zdravstvenega doma Novo mesto poudarila pomen ozaveščanja mladih o redni in pravilni uporabi kondoma, cepljenju proti HPV in testiranju, kot nujnih ukrepih za zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi. Predavateljica je izpostavila  tudi zavedanje posledic okužbe s spolno prenosljivo boleznijo, saj lahko privede do rakavih obolenj, ciroze jeter, neplodnosti, okužbe ploda, itd.

O pomenu cepljenja je v nadaljevanju spregovorila Marta Košir iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je izpostavila, da je cepljenje eno največjih odkritij v medicini, v preteklosti se je namreč izkazalo kot najbolj učinkovit ter varen ukrep za omejevanje širjenja nalezljivih bolezni. Predavateljica je poudarila, da so cepiva uspešna in omogočajo t.i. kolektivno odpornost na posamezne povzročitelje bolezni. Zaradi cepiv številnih hudih bolezni danes ne vidimo več, zato se ne zavedamo več nevarnosti teh bolezni in prihaja v ospredje strah pred neželenimi učinki cepiv, čeprav je tveganje za zaplete po cepljenju veliko manjše kot bi bilo v primeru bolezni. Pri odločanju o cepljenju se ne odločamo za ali proti cepljenju, ampak med cepljenjem in boleznijo.

Predavateljica je poudarila, da cepiva varujejo ljudi v različnih življenjskih obdobjih in pomembnost zaupanja strokovnjakom oz. preverjenim informacijam. Za optimalno zagotavljanje zaščite s cepivi NIJZ vsako leto objavo Program cepljenja in zaščite z zdravili, ki opredeljuje program cepljenja za otroke kot tudi za druge skupine prebivalstva. Za izboljšanje precepljenosti bi bilo v zdravstvenem sistemu smiselno omogočiti večjo dostopnost, bodisi z vključevanjem cepljenja v rutinske zdravstvene storitve ali organizacijo cepilnih centrov.

Načine preprečevanja respiratornih okužb je predstavil asist. dr. Žiga Piletič iz Splošne bolnišnice Novo mesto. Povedal je, da so respiratorne okužbe ključen javnozdravstveni in klinični izziv, saj je dihalni sistem stalno izpostavljen vdoru patogenov iz okolja. Temeljni preventivni ukrepi vključujejo omejevanje stikov z obolelimi, dosledno higieno rok, ustrezno higieno kašlja ter cepljenje, ki dokazano zmanjšuje pojavnost zapletov in umrljivost. Za težji potek bolezni so posebej ogroženi starejši, kronični bolniki in imunsko oslabljeni posamezniki.

Na pomen ozaveščanja ranljivih skupin o preprečevanju širjenja respiratornih okužb je opozorila dr. Nevenka Kregar Velikonja iz Univerze v Novem mestu Fakultete za zdravstvene vede. Ranljive skupine so namreč z vidika javnega zdravja pogosto bolj izpostavljene in za njihovo ozaveščanje so potrebni ciljno usmerjeni, dostopni in kulturno prilagojeni pristopi k promociji zdravja. V tem kontekstu Erasmus+ projekt ProY&O (Protecting You and Others) razvija celovit program za spodbujanje preventivnega vedenja za preprečevanje širjenja respiratornih okužb, zlasti pri ranljivih skupinah, kjer so ovire, kot so nizka zdravstvena pismenost, omejen dostop do informacij in vpliv dezinformacij, še posebej izrazite. Predavateljica je poudarila, da so potrebni ciljno usmerjeni in prilagojeni pristopi, saj te skupine izvajajo manj preventivnih ukrepov. Predavanju je sledila delavnica s predstavitvijo odprtega spletnega tečaja, namenjenega oskrbovalcem ranljivih skupin za opolnomočenje njihovih oskrbovancev za uspešno preventivno vedenje v času respiratornih okužb.

Strokovno srečanje je celovito osvetlilo ključna področja sodobne epidemiologije in javnega zdravja, s posebnim poudarkom na nalezljivih boleznih, njihovi dinamiki ter izzivih obvladovanja v kliničnem in širšem družbenem okolju. Predstavljene vsebine so jasno pokazale, da učinkovito obvladovanje nalezljivih bolezni temelji na povezovanju epidemiološkega spremljanja, klinične prakse in javnozdravstvenih ukrepov.

Srečanje je potrdilo, da so sodobni javnozdravstveni izzivi kompleksni in medsebojno povezani, njihovo uspešno obvladovanje pa zahteva interdisciplinaren pristop, stalno strokovno nadgradnjo ter tesno sodelovanje. Prisotni predavatelji in strokovnjaki so poudarili, da bodo nalezljive bolezni vedno del našega sveta, vendar jih lahko z znanjem, sodelovanjem, zaupanjem v znanost in odgovornim ravnanjem uspešno obvladujemo.