Doživljanje stresa je stavni del življenja in predstavlja normalen odziv na zahtevne življenjske okoliščine. Zmerna raven stresa je koristna, saj nas spodbuja k trudu ter omogoča občutke ponosa ob uspehih. Težave se pojavijo takrat, ko stres doživljamo preveč intenzivno in/ali prepogosto. Praviloma se to zgodi ob občutku, da zahteve in pričakovanja iz okolja presegajo to, kar znamo in zmoremo.
Znaki izpostavljenosti prekomernemu stresu so različni in se lahko kažejo drugače pri vsakem posamezniku. Med najpogostejše sodijo: poslabšanje razpoloženja, ki pogosto niha; težave s koncentracijo in spominom; telesni simptomi (glavoboli, pogoste okužbe, bolečine v telesu, težave z želodcem, prebavne motnje, …); težave s spanjem; spremembe apetita; slabša kvaliteta odnosov in umik od ljudi; upad delovne motivacije in storilnosti; zloraba psihoaktivnih snovi in drugi. Če takšno stanje traja dlje časa, lahko privede tudi do izgorelosti. Izgorelost je kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti. Takšno skrajno stanje ne nastopi iz danes na jutri, zato imamo ob pravočasni prepoznavi opozorilnih znakov in ustreznem reagiranju nanje vse možnosti, da zmanjšamo kvarni učinek prekomernega stresa ter popravimo posledice.
Prekomerna obremenitev in težki pogoji so sicer zelo pomembni dejavniki, ki vodijo v izgorelost, a niso edini. Zelo pomembne so tudi naše interpretacije, razmišljanja in vrednote. Če verjamemo, da moramo vse narediti perfektno in da je le popolno dovolj dobro, da moramo biti vedno na razpolago, da je vedno potrebno dati vse od sebe, da je treba delati več kot ostali in podobno, smo na dobri poti k izgorelosti. Počitek je prav tako pomemben del vsake aktivnosti in po vsakem napornem delu si ga je potrebno privoščiti brez občutka krivde. Prav tako nas lahko izčrpavajo odnosi, v katerih se moramo ves čas preveč truditi, prilagajati ali opravičevati. Močno obremenilni so lahko tudi nepristni odnosi, v katerih je veliko pretvarjanja in lažnega dobrikanja. Tudi pretiravanje s športnimi aktivnostmi, ki nas izčrpavajo namesto da bi nas sprostile in krepile naše zdravje, lahko močno prispeva k izgorevanju.
Na določene pogoje dela in življenjske okoliščine ne moremo vplivati, kar je pomembno prepoznati in nato prenehati izgubljati čas in energijo s pritoževanjem in pretiranim analiziranjem. Veliko bolj smotrno je pozornost nameniti stvarem, na katere pa lahko vplivamo, saj lahko za preprečevanje prekomernega stresa in izgorelosti veliko naredimo sami. Poleg že omenjenega normaliziranja počitka po naporih je pomembno tudi to, da znamo jasno in odločno postaviti meje, da znamo reči »ne« tako v odnosih kot tudi pri obremenitvah. Čim manj se primerjamo z drugimi, temveč raje sami s seboj in spremljamo svoj napredek skozi čas. Načrtovanje obveznosti in spremljanje aktivnosti nam da občutek nadzora in pomaga preprečiti preobremenjenost. Poleg slabega načrtovanja nas tudi odlašanje lahko pahne v situacijo preobremenjenosti, zato obveznosti raje opravljajmo sproti. Pri tem bodimo pozorni, da si zastavimo realne cilije – tako prenizki kot tudi previsoki cilji lahko slabo vplivajo na našo samopodobo in občutek, da zmoremo. Vzemimo si čas zase in se obdajmo s posamezniki, ob katerih se počutimo sprejete in spoštovane.
Če kljub trudu opazite, da se stiska povečuje do te mere, da težko funkcionirate v svojih vsakdanjih obveznostih, je dobro poiskati strokovno pomoč. Obrnite se na svojega osebnega zdravnika ali pa poiščite brezplačno strokovno pomoč v svoji okolici s pomočjo spletnega brskalnika: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/mreza-virov-pomoci/
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
