Z roko v roki za boljšo (pre)hrano in boljšo prihodnost

V vseh členih verige preskrbe s hrano se zavržejo velike količine dragocene hrane. Po svetu se s podhranjenostjo še vedno sooča več kot 800 milijonov ljudi, po drugi strani pa se več kot 1,9 milijarde svetovnega prebivalstva sooča s problemom prekomerne hranjenosti in debelosti. Ob tem pa vsako leto v razvitem svetu zavržemo še približno 1,3 milijarde ton hrane. Leta 2023 smo v Sloveniji zavrgli 164.803 ton hrane, kar je 9 odstotkov več kot leto prej. Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih (44 %), sledijo gostinstvo in strežba hrane (34 %), proizvodnja hrane (13 %) ter trgovina z živili (9 %). (vir: SURS)

Prebivalec Slovenije je tako v povprečju zavrgel kar 78 kilogramov hrane v enem letu. Zato je Svetovni dan hrane tudi priložnost, da se vprašamo, kako lahko sami prispevamo k bolj odgovornemu odnosu do hrane. Ne-trajnostna poraba in pridelava hrane pušča močne negativne posledice – na okolju, gospodarstvu in tudi na preskrbi s hrano. Zavržena hrana ne pomeni le izgube same hrane, temveč tudi izgubo porabljene energije, vode, zemlje in dela, ki so bili vloženi v njeno pridelavo, predelavo in dostavo do potrošnika.

Kako lahko prispevamo sami?

Vsak od nas lahko z majhnimi koraki naredi veliko:

• Kupujmo premišljeno – nakupujmo s tedenskim jedilnikom in seznamom; tako kupimo le to, kar res potrebujemo. Izogibajmo se industrijsko močno predelani hrani.

• Shranjujmo pravilno – hrano kupujmo premišljeno, v količinah, ki jih bomo porabili pred iztekom roka. Kuhajmo večje količine jedi in jih shranimo za kasneje. Ohranjajmo svežino sadja in zelenjave tudi s preprostimi postopki, kot je vrtnarjenje doma.

• Ustvarjalno uporabimo ostanke – iz preostankov npr. kosila lahko nastane nova jed.

• Podpirajmo lokalne pridelovalce – nakupujmo na tržnici ali pri kmetu v naši skupnosti.

• Uživajmo svežo, sezonsko in lokalno pridelano hrano – s tem zmanjšamo transport in podpiramo lokalne pridelovalce. Taka hrana je okusnejša, bolj zdrava in prijaznejša do okolja.

Hrana kot vrednota

Hrana ni le gorivo za naše telo, temveč tudi povezovalni element skupnosti. Ob obrokih se družimo, ohranjamo tradicijo in prenašamo znanje iz roda v rod. V našem okolju je še posebej dragoceno, da imamo bogato izbiro lokalnih pridelkov – od sveže zelenjave in sadja do mlečnih izdelkov, medu …  S tem, ko posegamo po lokalni hrani, podpiramo naše kmete in obrtnike, hkrati pa zmanjšujemo obremenitev okolja zaradi prevozov in embalaže.

Zdrava prihodnost

Ob tem dnevu se spomnimo tudi na pomen uravnotežene in pestre prehrane. Slabe prehranske navade so eden glavnih razlogov za kronične bolezni. Z več sadja, zelenjave, polnovrednih žit in manj predelane hrane lahko pomembno izboljšamo svoje počutje ter zmanjšamo tveganje za bolezni.

Majhni koraki, kot so načrtovanje obrokov, lokalni nakup, ustvarjalna uporaba ostankov in s tem zmanjšanje odpadkov, prinašajo velike spremembe — za naše zdravje, okolje in prihodnje generacije.