10. september: Svetovni dan preprečevanja samomora »Spreminjajmo razumevanje samomora«
Tudi zaradi 20-letnega prizadevanja se Slovenija po številu smrti zaradi samomora pomika navzdol po lestvici držav, kjer je takšna smrt pogosta.
Tudi zaradi 20-letnega prizadevanja se Slovenija po številu smrti zaradi samomora pomika navzdol po lestvici držav, kjer je takšna smrt pogosta.

Tako ne zaseda več vodilnega mesta med državami EU, a se še vedno, odvisno od leta, uvršča nezavidljivo visoko, med prvih 5. Res pa je, da se je v 20 letih, odkar v Sloveniji temo ciljno in usmerjeno naslavljamo, število smrti zaradi samomora več kot prepolovilo.
Po letos objavljenih podatkih za leto 2025, je Slovenija evidentirala 336 smrti, pri katerih je bil neposredni vzrok samomor. Nacionalni samomorilni količnik (število smrti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) je tako znašal 15,77 in je najnižji v zadnjih 10 letih.
Po podatkih za leto 2025 Goriška regija z vrednostjo 10,16 dosega nižji samomorilni količnik od slovenskega povprečja in se uvršča takoj za Obalno-kraško regijo, kjer je vrednost dosegla 7,52. Prevedeno v številke to pomeni, da je v Goriški regiji zaradi samomora v letu 2025 umrlo 12 oseb. Trend za obdobje 2015 – 2025 za Goriško regijo izkazuje tudi upadanje smrti zaradi samomora, saj je povprečni regijski samomorilni količnik upadel od 15,26 v letu 2015 do 10,16 v letu 2025.
Moški spol in višja starost ostajata dejavnika visokega tveganja, ki se lokacijsko povečujeta na vzhodnem delu države. Ker se v Sloveniji samomori izrazito vežejo na socialno ogrožene ali marginalizirane skupine, kot so revni, slabše izobraženi, nezaposleni in starejši, ostaja preseganje ranljivosti določenih skupin prebivalstva naša skupna nacionalna naloga.
Razmerje smrti zaradi samomora po spolu za leto 2025 kaže, da je v Goriški regiji umrlo več kot štirikrat več moških kot žensk (regijski samomorilni količnik za moške znaša 16,70, za ženske pa 3,44). Prevedeno v številke to pomeni, da je v Goriški regiji zaradi samomora v letu 2025 umrlo 10 moških in 2 ženski, kar je najnižja številka v zadnjih 10 letih.
Regijski podatki o samomorilnem količniku po posameznih starostnih skupinah niso na voljo, vendar za celotno območje Slovenije velja, da višja starost predstavlja večji dejavnik tveganja za smrt zaradi samomora. Nacionalni samomorilni količnik poskoči čez 20 za starostno skupino od 50 – 64 let in se v nadaljevanju dviguje: v starostni skupini od 65 – 74 let je že skoraj 30, od 75 – 84 let je že več kot 35, v skupini nad 85 let pa še nekoliko višji.
Več informacij najdete na spletni strani Nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA.